Masten: Primanjkljaj pričakovan, kmalu konec načrtovanj izdatkov 'na zalogo'

Ministrstvo za finance je objavilo podatke o javnofinančnih gibanjih v prvi polovici leta, iz katerega izhaja, da so prihodki v prvi polovici leta za 10,8 odstotkov presegli lanskoletne. Odhodki so se povečali za 9,3 odstotka, višji so bili "predvsem zaradi višjih tekočih odhodkov in izločanj na proračunski sklad kot odziv države na lanskoletne poplave," izhaja iz poročila ministrstva. 

Javni dolg se je letos povečal za 1,7 milijarde evrov. Izdatki za blago in storitve javnega sektorja so se povečali za 18 odstotkov, izplačila za pokojnine za 11 odstotkov, stroški dela javnega sektorja so narastli za sedem odstotkov, zdravstvena blagajna je iz proračuna prejela precej več denarja. Medtem ko fiskalni svet opozarja na nerealno načrtovanje proračunov, se postavlja tudi vprašaje, kako dolgo bodo vzdržne slovenske javne finance. 

Gost TV-oddaje Start je bil ekonomist Igor Masten, ki je v uvodu  pojasnil, da je primanjkljaj državnega proračuna - ta je v prvi polovici leta dosegel 346 milijonov evrov - bil  pričakovan. "Vemo, da so bili apetiti in načrtovanja pred letom dni precej optimistični, tako da se je praktično nemogoče izogniti situaciji, ko se to ne bi poznalo tudi v proračunu," je povedal in dodal, da je vseeno polletna realizacija proračuna na medletni ravni bolj udobna.

Poplave se bodo odražale v proračunih tudi v prihodnje v obliki enkratnih izdatkov, in čeprav ti kot posledice naravnih nesreč niso predmet preverjanja skladnosti s fiskalnimi pravili, je potrebno paziti "da se striktno loči med kritjem neposredne škode in tistim, kar naj bi bile spremljajoče infrastrukturne naložbe – pri teh je smiselno, da se jih čim več prenese na instrumente financiranja in čim manj na neposredne izdatke proračuna," opozarja Masten.

Ko "zazevajo škarje"

Ob dejstvu, da so bili socialni transferji v prvi polovici leta višji, pa Masten dodaja, da imamo ob inflaciji in rekordni brezposelnosti ugodne pogoje, da bi socialni transferji rasli po rekordno nizkih stopnjah ali celo stagnirali. Masten pojasnjuje, da ko pridemo v fazo cikličnega preobrata – ciklična pozicija slovenske ekonomije je namreč nad trendi – bodo "zazevale škarje" in to, čemur danes pravimo ugodna proračunska dinamika, se bo pokazala kot zelo slaba. "Ta del je pod slabo kontrolo," opozarja sogovornik. 

Ob nenehnih opozorilih fiskalnega sveta, da je praksa načrtovanja prekomerne porabe napačna, prikimava tudi Masten. Od naslednjega leta bo namreč Slovenija morala na Evropski komisiji potrjevati štiriletno načrtovanje izdatkov in takrat bo po mnenju ekonomista treba preiti na bolj natančno načrtovanje s trdnimi okviri. Masten zato opozarja, da ne bo več prostora za načrtovanja večjih izdatkov "na zalogo". "To je neskladno z načeli dobrega proračunskega načrtovanja, zato so opozorila fiskalnega sveta na mestu."

Gospodarstvo je ključna tema vseh političnih preigravanj 

Hkrati ekonomisti nenehno opozarjajo na pomen reform, ki bi omogočile prožnost gospodarstva. Jasno je namreč, da se vsa politična preigravanja vrtijo okoli gospodarskih problematik. Mnogi ekonomisti menijo zato, da bo prav gospodarstvo gonilna sila in osrednja tema političnega dogajanja ter merjenja moči v prihodnjih desetletjih. Ključno vprašanje je, ali se slovenska politika zaveda pomena gospodarstva in njegove vloge pri nadaljnjem pozicioniranju države na globalni ravni.

Masten meni, da ne, saj reforme, ki so potrebne na ključih področjih, nimajo pravih ukrepov, ki bi omogočili slovenskemu gospodarstvu, da bi se lahko vključilo v globalne ekonomske tokove s podobnimi osnovami kot ključna konkurenčna gospodarstva.

"Zakaj je ekonomija v ospredju in ima večjo težo kot politika? Ker določene politične odločitve na globalni ravni v zadnjem desetletju vodijo ekonomsko dogajanje v obratni smeri od tistega, ki smo ga bili vajeni od 70-ih let prejšnjega stoletja," pojasnjuje profesor ljubljanske ekonomske fakultete. Pri tem pa še poudarja, da v ospredje vedno bolj prihajajo zapiranja, strateška pozicioniranja, varnostni vidiki, dostop do ključnih surovin in tehnologij.

Celoten pogovor z Igorjem Mastenom poslušajte v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar