Vroče športno poletje nudi številne poslovne priložnosti

Ni minilo veliko časa, odkar je na Giru d'Italia zmagal Tadej Pogačar, že stiskamo pesti za Luko Dončića v finalu košarkarske lige NBA. Pred nami so tekme evropskega nogometnega prvenstva s Kekovo četo z vročim Benjaminom Šeškom, zaradi katerih bo verjetno več kot sto tisoč Slovencev romalo na tekme v Nemčijo, mnogi navijači pa bodo polnili gostinske lokale po vsej Sloveniji, ki bodo prenašali tekme.

Veliko Slovencev se že pripravlja na pot na francoski tour, kjer se bosta pomerila Primož Roglič in Tadej Pogačar. 26. julija pa se začenjajo še olimpijske igre v Parizu, kjer bo pomembno sodelovati, a naši vrhunski športniki, od Janje Garnbret do Kristjana Čeha in mnogih drugih bodo v igri za olimpijske medalje. Pesti bomo stiskali za rokometaše, morda za odbojkarje in številne druge.

Vse to pa je tudi posel, o čemer so v oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV govorili Tomaž Ambrožič iz agencije Sport Media Focusa, športni komentator Tilen Lamut iz televizije Arena Sport, ki je tudi predstavnik za odnose z javnostmi več vrhunskih športnikov in najbolj znani slovenski nogometni menedžer Amir Ružnić iz AR Sport Management.

Priložnosti za športnike

Velika tekmovanja so priložnost za športnike. Po sodelovanju na evropskem in svetovnih prvenstvih pred leti so se cene slovenskih nogometašev dvignile, mnogi med njimi so po prvenstvih podpisali kar nekaj odmevnih pogodb z veliki imeni na evropski klubski sceni. Velika tekmovanja so vrhunec kariere vsakega športnika, pravi Ružnić, ki tudi po nemškem prvenstvu pričakuje podoben razplet.

Povečanje vrednosti igralcev po velikih tekmovanjih je ''odvisno tudi od starosti igralcev, ampak večinoma bo fantom, ki so stari do 25, 26 let, če bodo dobro odigrali evropsko prvenstvo, cena strmo zrasla,'' je jasen Ružnić. Manj se po njegovih besedah vrednost spreminja starejšim igralcem.

Ružnić med drugim zastopa Adama Gnezdo Čerina, ki lahko glede na starost in status, ki ga ima v Panathinaikosu, računa na rast vrednosti, podobno tudi Petar Stojanović in Jan Mlakar. Zanje nogometni menedžer pričakuje zanimanje klubov iz najboljših lig in ponudbe, ki bodo pripeljale do prestopov.

''Zadeva je zelo preprosta, ko imaš igralca, ki je vroč, te klubi sami kontaktirajo,'' pravi Ružnić, potem se pogovarjaš le še o njegovi plači. Drugače je, pojasnjuje, ko igralec ne igra dosti, takrat se vidi moč in vpliv agentov. ''To je umetnost tega posla,'' pojasnjuje Ružnić.

Dodaten zaslužek igralcem prinesejo še oglasi. Kot pravi Lamut, ''so to lahko dvojni zneski pogodb, na primer v ligi NBA''. Ta je eden najbolj medijsko zanimivih produktov in ravno zdaj, pripoveduje sogovornik, v ligi sklepajo novo medijsko pogodbo za pravice v naslednjih desetih letih, ''kar bo še dvignilo plače košarkarjev in morda bomo v naslednjih letih doživeli, da bo igralec na leto dobil 100 milijonov dolarjev plače''.

Kdo bo zaslužil več - Dončić ali Šeško?

Glede na to, da je Dončić po mnenju nekaterih najboljši igralec v ligi NBA, zagotovo pa med najboljšimi tremi igralci, se ''bo njegova plača skozi leta samo še povečevala,'' pravi Lamut. Na vprašanje, če ga lahko dohiti Šeško, pa odgovarja, da verjetno ne, a bosta po prihodku zelo blizu, morda bo med njima kakšnih 10 milijonov evrov razlike, a pri takšnih zneskih so to sladke skrbi. 

Precej večje so razlike do drugih vrhunskih športnikov, na primer Janje Garnbret ali Kristjana Čeh, kolesarjev, sploh pa skakalcev, odbojkarjev in drugih. Prva razlika je po besedah Lamuta globalna prisotnost in razvitost tekmovanja, v katerem se športnik udejstvuje. Vlaganja v nogomet in košarko, sploh v ligo NBA, so precej večja. To so tudi kolektivni športi, plezanje, atletika, smučanje pa so individualni športi.

V teh športih so nagrade veliko manjše, ''obenem ni klasičnih pogodb s klubi, ker je bolj kot ne športnik sam, odvisen tudi od sodelovanja z zvezo in gradi na individualnih športnih sponzorstvih,'' pojasnjuje Lamut. A zvezdnikom, kot je Janja Garnbret, osebna sponzorstva z Red Bullom, Adidasom in drugimi velikimi globalnimi znamkami omogočijo relativno udobno življenje oziroma prihodnost po končani karieri, seveda, če so med najboljšimi v svojih panogah.

Bloomberg Adria TV

Na majhnem trgu, kot je slovenski, je na nek način težava veliko število vrhunskih športnikov. ''Tudi, če si zelo dober, če si evropski ali svetovni prvak, to še ne pomeni, da boš iz tega naslova dobil osebna sponzorstva in veliko denarja,'' je jasen tudi Ambrožič.

Bistveno večji potencial se po besedah Ambrožiča ''skriva na globalnih trgih, tam pa vsi naši športniki niso tako močne blagovne znamke''. Poleg Garnbret sogovornik omeni še Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča, Mateja Mohoriča in nekatere že omenjene v ekipnih športih. Če je za te oglaševalsko pomembnejši globalni trg, pa je na drugi strani za manjše športne panoge več priložnosti v Sloveniji.

Tudi v kolektivnih športih pa je zanimanje oglaševalcev odvisno od posameznega športnika. Ružnić po evropskem nogometnem prvenstvu pričakuje večji interes podjetij za oglaševanje, povezano z nogometaši. Obenem pa pravi, da je logično, da je interes večji za igralce, ki zastopajo barve večjih klubov. Menedžerji na tovrstni interes podjetij nimajo vpliva.

Bloomberg Adria TV

Največ zanimanja bo za olimpijske igre

Med plejado letošnjih dogodkov bodo globalno najbolj medijsko odmevne olimpijske igre v Parizu, saj bo na njih sodelovalo čez 200 držav. ''In temu posledično je tudi medijski odmev v nastopajočih državah toliko večji,'' pravi Ambrožič. Za organizatorje je to izjemno zahteven projekt zaradi velikega števila športnih panog, a tu gre ''predvsem za zelo dolgoročno naložbo v promocijo države, destinacije, kjer se olimpijske igre odvijajo,'' pravi sogovornik.

Ali imajo države, ki jih organizirajo, dobiček ali izgubo, je odvisno od infrastrukture, s katero predhodno razpolagajo. V zadnjih letih je ''zaznati trend, da se čim manj gradi, gostitelji ne želijo velikih investicij in skušajo igre narediti čim bolj trajnostne,'' razlaga Ambrožič.

''Do zdaj sicer Mednarodni olimpijski komite (MOK) ni imel velike sreče pri izbiri organizatorja, ampak za zimske olimpijske igre leta 2034 bo znova kandidiral Salt Lake City, ki ima praktično vso infrastrukturo in v Ameriki so ga izbrali kot kandidata iz preprostega razloga, ker ne želijo vlagati na novih lokacijah v novo infrastrukturo,'' pravi Ambrožič.

Takšen trend bo prevladoval tudi v prihodnje, saj ''se tudi MOK zaveda, da igre ne smejo biti breme za davkoplačevalce,'' pričakuje direktor agencije Sport Media Focus. Za pariške igre je končna računica po mnenju Ambrožiča sicer še vprašljiva, ''ampak rezultati in učinki se pokažejo v naslednjih desetih, petnajstih letih''. 

Poudarja pa, da je za olimpijske igre značilna ogromna potrošnja že v času iger in tudi med pripravami nanje. Turistični obisk je velik, prav tako davčni prihodki, ki jih ustvarijo države organizatorke, pravi Ambrožič. S tem imamo po njegovem mnenju dobre izkušnje tudi v Sloveniji in tovrstni dogodki, ''če se jih država pametno loti, v okviru obstoječe infrastrukture, lahko predstavljajo močno dodano vrednost za gospodarstvo države''.

Koristi pa imajo tudi panožne zveze, saj je to največja možna promocija športa, ki prinese več zanimanja mladih za treniranje športov, povezanih z velikimi dogodki. Ambrožič kot primera navede povečano zanimanje za treniranje košarke po evropskem prvenstvu, ki ga je Slovenija gostila leta 2013 in porast zanimanja za odbojko po uspešnem evropskem prvenstvu leta 2019.

''Tisto doživetje, to, kar so odbojkarji doživeli v prepolnih Stožicah, traja še danes in očitno so na odlični poti, da gredo tudi na olimpijske igre. Postali smo šesta, sedma najboljša reprezentanca na svetu, kar nismo skoraj v nobenem drugem športu. To je odbojkarjem omogočila organizacija evropskega prvenstva doma in spoznanje, da publika stoji za tabo, da šport pridobi močnejše temelje, tako da je zelo pomembno, da gostimo prvenstva na najvišji ravni tudi zaradi razvoja naših športnih panog,'' je jasen Ambrožič. 

Olimpijske igre v Sloveniji?

Zaradi vsega navedenega je zagovornik organizacije novih velikih tekmovanj, sploh tistih, za katere že obstaja infrastruktura. Možna bi bila organizacija zimskih olimpijskih iger, skupaj s katero od sosednjih držav, za kar so v preteklosti že obstajale nerealizirane pobude oziroma neuspešne kandidature.

''Imamo izvrsten nordijski center v Planici, kjer lahko gostimo teke in skoke, biatlonski center na Pokljuki, dvorano za hokej, še nekaj drugih dvoran, morda nimamo kapacitet za alpsko smučanje na takšni ravni, ampak ne rabimo vsega imeti v Sloveniji,'' priložnosti omeni Ambrožič, ki kot naravno partnerico vidi Avstrijo, saj v relativno majhnem prostoru obstaja vsa potrebna infrastruktura za organizacijo.

Bloomberg Adria TV

Ob tem dodaja, da ''ne gre pozabiti, da Mednarodni olimpijski komite trenutno prispeva k organizaciji olimpijskih iger skoraj milijardo dolarjev''. Gre za denar iz trženja medijskih pravic. A sogovornik se ne bi omejil le na olimpijske igre, saj pravi, da tudi ''naše ceste kar kličejo po tem, da gostimo evropska ali svetovna prvenstva v kolesarstvu''. 

Medijsko zahtevni dogodki

Vsi veliki športni dogodki pa so tudi priložnost za medije. Na Arena Sportu te dni z budnim očesom spremljajo ligo NBA, pravi Lamut. Čeprav Dallas Mavericksom Luke Dončića ne gre po načrtih, s tekem poročajo tudi v živo. ''Mislim, da moramo mediji slovenskemu gledalcu vrniti to, kar vlaga, sploh v te nočne termine in prav je, da obeležimo, ko se slovenski športniki uvrščajo tako visoko in posegajo po takih uspehih, z vsemi temi podpornimi elementi,'' pravi Lamut.

Je pa tovrstno pokrivanje dogodkov za medije izjemno zahtevno in tudi drago. Slovenski trg je majhen, a stroški ''za tovrstne projekte se ne spreminjajo glede na to, koliko prebivalcev ima država in kako velik je trg,'' pojasnjuje Lamut. Za komentatorsko mesto na finalu lige NBA in za tekme v Premier ligi, ki jo tudi pokrivajo na Areni, stane komentatorski sedež na stadionu ali v dvorani več tisoč evrov. 

So pa na drugi strani koristi pri prodajanju oglasov, če na takšnih odmevnih tekmah igrajo slovenski športniki. ''Seveda je interes za prodajo oglasnega prostora veliko večji, ko je v finalu lige NBA Luka Dončić, ko igra Dallas,'' pravi Lamut. A po drugi strani je podobno zanimiv produkt tudi angleška nogometna Premier liga ali italijanska Serie A, tudi če ni prisotnih veliko Slovencev, saj je zanimanje gledalcev veliko, posledično pa tudi oglaševalcev.

Bloomberg Adria TV

Priložnosti za podjetja

Veliko je primerov, ko so podjetja velika tekmovanja izkoristila za prepoznavnost svojih blagovnih znamk. A pri tem je treba upoštevati, ''kakšno ciljno javnost in koga nagovarjajo,'' je bil jasen Ambrožič. Sam vidi nastope Luke Dončića kot priložnost za slovenska podjetja, ki bi želela posel razvijati na ameriškem trgu.

Podobno velja za tekmovanja Lige narodov v odbojki, ko v Sloveniji nastopajo reprezentance Poljske in  Italije. ''Za tista podjetja, ki so hkrati prisotna tudi na poljskem ali italijanskem trgu, je to zelo primerna priložnost, tistemu, ki ga ni na poljskem trgu, pa to ne more veliko pomagati,'' preprosto logiko razlaga sogovornik.

Stroški tovrstnega oglaševanja se lahko gibajo od nekaj tisoč pa do več 100.000 evrov. Odvisni so tudi od velikosti ciljnega trga. Ambrožič se spomni primera, ko je slovenska nogometna reprezentanca igrala odločilno tekmo proti Rusiji za uvrstitev na svetovno prvenstvo. ''Takrat je Krka zavestno oglaševala, kupila prostor samo na tej tekmi in bila opažena v Rusiji''.

Če bi enako vsoto denarja namenila za splošno oglaševanje, bi bila precej manj opazna, je prepričan, zato pravi, da je treba biti pri tovrstnem oglaševanju ''zelo načrten in premišljen. Če si del nekega velikega odmevnega športnega dogodka, to v percepciji ljudi deluje drugače, kot če si zgolj oglaševalec v nekem mediju''. 

Celotna oddaja je na voljo v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar