Volišča po Evropi se ponekod že odpirajo, kakšna bo Evropa po volitvah in v naslednjih letih, v katerih bosta med najpomembnejšimi temami ekonomija in obramba?
Stabilno gospodarsko okolje je v veliki meri povezano prav s tem in usmeritvijo zelenega prehoda. Bo Evropa ostala glavna zagovornica razogljičenja industrije in če - kako bo nadaljevala s tem, kako zagotovila zadostne in stabilne količine energije, ki jih potrebuje industrija, kam jo bo usmerjala, kako bo dvignila svojo konkurenčnost in dejansko začela tekmovati s Kitajsko in ZDA, ne le capljati za njima. O razvoju evropskega gospodarstva in prihodnosti zelenega prehoda govorimo v današnjem zadnjem soočenju.
Gosta oddaje sta bila kandidata za evropska poslanca Dan Juvan iz Levice in Klemen Belhar iz Vesne.
Preberi še
![Evropske volitve: Med strankama GS in SDS največ razlik pri zelenem prehodu](/data/images/2024-05-24/61449_zoomin-03_kf.png)
Evropske volitve: Med strankama GS in SDS največ razlik pri zelenem prehodu
Kandidat GS Jure Leben je presenetil s podporo izvozu orožja v Izrael.
25.05.2024
Dan Juvan je uvodoma ocenil, da evropsko gospodarstvo ni enovit pojem in da so države v različnih položajih, ljub enotnemu trgu. »Gospodarske politike bi morale koristiti družbenem razvoju vse držav članic, ne samo centralnih.« Med konkurenčnimi prednostmi evropskega gospodarstva pa je izpostavil kakovostno in dostopno šolstvo, napredno družinsko politiko, javno zdravstvo ipd.
"Mislim, da je Evropa v preteklosti naredila nekaj strateških napak," je povedal Klemen Belhar in med njimi izpostavil predvsem odvisnost od poceni ruskega plina. Čeprav je Evropa pionir zelenega prehoda, pa v tem zaostaja, je še izpostavil primer Kitajske, ki je veliko bolje razumela prihodnost avtomobilske industrije.
Med nekaterimi temami, ki smo se jih dotaknili v studiu, je bilo tudi zagotavljanje stabilnih obnovljivih virov energije. Pri tem je Juvan poudaril, da "zeleni prehod vidi kot največji družbeni izziv stoletja in izziv, ki ga kapitalizem ne more rešiti,« ter poudaril pomen celostnega naslavljanja tega izziva. Belhar pa je ob tem dodal, da je treba iskati sistemske rešitve, energetski sistem pa je pri tem izjemno pomemben. »Energetika je politično vprašanje, ne tehnično."
Pred odločitvijo o jedrski energiji sta se sogovornika strinjala, da so potrebe po energiji prevelike in tiste, ki je treba nasloviti, tudi na ravni posameznikov.
"Ena od strateških napak evropske avtomobilske industrije je, da ni pravočasno razumela, kakšna bo prihodnost," ob tem pa poudaril, da avtomobili niso prihodnost mobilnosti. O morebitnih carinah na električne avtomobile iz Kitajske meni, da bi s tem Evropejcem odvzeli možnost nakupa poceni električnih avtomobilov.
"Trgovinske vojne so v resnici razredne vojne," je povedal Juvan in povedal, da je pri ostrih ukrepih treba biti previden tudi zaradi dejstva, da je Kitajska eden od največjih izvoznih trgov evropske avtomobilske industrije, zato je morebitne carine označil kot "strel v koleno".
Oba sogovornika menita, da je potrebno delati na vlaganjih v železniško infrastrukturo namesto v avtomobilsko industrijo, Juvan predlaga, da se za to ustanovi poseben sklad: "Mislim, da bi morala Evropska unija ustanoviti neke vrste evropski sklad za mobilnost, ki bi z javnimi investicijami začel resna vlaganja v hitro mrežo Evropskih železnic."
O vlaganjih v obrambno oz. orožarsko industrijo sta sogovornika povedala, da je treba delati na vzpostavljanju miru. »"o drugi strani pa prav naivni ne moremo biti. Zagotovo je treba vlagati tudi v obrambo in to nekje je treba najti nek pameten odgovor kar na počez. Vlagati preveč v orožarsko industrijo je tvegano, ker nam potem lahko zmanjka denarja za bolj pomembne naložbe," je povedal kandidat Vesne. Juvan pa je povedal, da »geopolitične napetosti nekakšno priročno priložnost za nek segment gospodarstva. V resnici mislim, da so taka, da je tak razprava škodljiv in vreden vsakršnega obsojanja,« hkrati pa povedal, da morata Slovenija in EU delati na krepitvi mednarodnih institucij.
Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o trgu delovne sile in konkurenčnih prednostih Slovenije pri privabljanju delovne sile, poglejte v zgornjem videu.