Do konca desetletja bomo proizvajali osemkrat več sončne energije

Slovenijo je konec minulega tedna obiskala Sonia Dunlop, predsednica Svetovnega solarnega združenja. Obisk je bil del njene evropske turneje, na kateri spoznava inovacije in inovativna podjetja na področju energetike v Evropski uniji.

Ogledala si je prvo žetonizirano sončno elektrarno na svetu v Višnjah nad Ajdovščino. Obiskala je tudi sedeža podjetij SunContract in Pipistrel. V pogovoru za Bloomberg Adria TV je govorila o razcvetu uporabe sončne energije v prihodnjih letih pa o tem, ali je zaostanek za Kitajsko res problematičen in o slovenskih inovativnih rešitvah uporabe tehnologije veriženja blokov pri trgovanju z elektriko.

Zakaj Kitajska vodi zeleni prehod v svetovnem merilu in zakaj po vašem mnenju Evropa zaostaja?

Ne bi rekla, da Evropa zaostaja. Velik del vrednosti pri uporabi sončne energije na strehah, kopnem, vodi in v drugih oblikah je dejansko v namestitvi, ne v proizvodnji sončne energije. Da, Kitajska je trenutno vodilna v proizvodnji sončnih panelov. Skoraj 95 odstotkov na svetu je narejenih na Kitajskem.

Ampak pet milijonov ljudi, ki delajo na področju sončne energije po vsem svetu, se večinoma ukvarja z namestitvijo sončne energije. Vsak posamezen solarni panel je treba namestiti s človeškimi rokami in v tem je vrednost in v tem je Evropa vodilna. Vedno je to počela in še vedno to počne.

Koliko Slovenija sledi svetovnim trendom?

Rekla bi, da gre Sloveniji dobro pri energetskem prehodu, saj ima nameščenih nekaj več kot gigavat sončnih panelov. Ko sem se danes peljala po Sloveniji, sem videla, koliko hiš jih ima nameščenih na strehi. Se pa sistem, po katerem ljudje postavljajo sončno energijo na svoje strehe, sčasoma spreminja. In to je normalno, saj se razvija. A pomembno je, da ne pritiska na dobavitelje električne energije.

Ampak če pogledate nemški ali ameriški primer vlaganja v industrijo obnovljivih virov energije, tudi če pogledate odločitve o industrijskih strategijah, ki so bile narejene na Kitajskem za naložbe v obsežno proizvodnjo in znižanje stroškov za 90 odstotkov v zadnjih 15 letih, je to, kar se dogaja, res transformacija. In Slovenija je del te poti. Seveda pa moramo na energetski prehod gledati širše. In to seveda vključuje tudi zaprtje elektrarn na premog.

Obdobje razcveta sončne energije

Kakšno prihodnost napovedujete sončni energiji? Kakšne so ovire v Evropi, Sloveniji, svetu, da bi postavili več sončnih elektrarn?

Menim, da je svet na pragu razcveta sončne energije. Trenutno jo imamo po vsem svetu nameščene za nekaj več kot 1,5 teravata. Mislimo, da bomo do konca tega desetletja dosegli osemkrat večje številke. Do leta 2030 je samo šest let! Sončna energija je postala tako poceni, da res postaja najhitreje rastoči vir energije ne le trenutno, ampak v zgodovini energetike.

In resnično je treba začeti razmišljati o energetskih sistemih, katerih srce je sonce, in potem postaviti druge tehnologije okoli njih. Slovenija je tudi pri tem v dobrem položaju. Razmišljati moramo tudi o fleksibilnem povpraševanju, kako ustvariti večjo fleksibilnost v elektroenergetskem sistemu. In tu so tehnologije in napredne IT-rešitve in platforme, v katerih je Slovenija zelo močna, zelo uporabne za ustvarjanje virtualnih elektrarn in ustvarjanje fleksibilnosti v sistemu za integracijo sončne energije in obnovljivih virov v sistem.

Kakšna je oziroma bi morala biti vloga države pri podpori vgradnje sončne energije?

Vloga države je določiti splošno energetsko strategijo, in kakšna naj bo smer na tej poti. Potem pa je seveda vloga države, da oblikuje in upravlja trg z električno energijo. In seveda se morajo trgi električne energije spremeniti. Zasnovani so bili namreč za stare elektrarne na premog in plin, za zelo različne načine pridobivanja električne energije.

Pridobivanje sončne energije je povsem drugačno od drugih oblik pridobivanja elektrike, saj se ne premika. Ni gibljivih delov, ni turbin. Elementi so samo postavljeni na sonce in proizvajajo energijo. Zato moramo povsem na novo premisliti, kako oblikovati trge električne energije. Kot veste, je Uber preoblikoval način delovanja trga taksijev. Airbnb je morda preoblikoval način ponudbe hotelskih sob. Enako se dogaja v energetiki, in to je tisto, o čemer mora vlada razmišljati iz dneva v dan, da bi zagotovila, da bo del tega sončnega prehoda.

Ali k temu razvoju pomaga med seboj povezan trg Evropske unije?

Vsekakor. Evropska unija je že od samega začetka postavila zelo stroge splošne cilje, 20 odstotkov obnovljivih virov energije, nato 30 odstotkov, pa 35 odstotkov obnovljivih virov energije in še več. Torej celotno smer oziroma pot, kar je absolutno njena vloga. Potem je Evropska unija postavila tudi cilje glede medsebojnega povezovanja med državami, kar je zelo pomembno.

Bloomberg Adria

Veste, Sloveniji bi moralo biti omogočeno, da izkorišča veter ali sonce ali vodno energijo iz sosednjih držav, ko bo ta na voljo. Potem je Evropska unija postavila predpise, kaj pomeni uporaba lastne sončne energije s strehe, če ste družina ali pa imate podjetje, poleg tega pa tudi predpise za koriščenje solarnih sistemov, nameščenih na tleh.

Toda ključno je, da želi EU omogočiti tudi inovacije v smislu digitalizacije energije in inovacije v smislu enakovrednega trgovanja z električno energijo. Mislim, da ste pri sistemu medsebojnega trgovanja na nacionalni ravni absolutno vodilni v svetu.

Iskanje rešitev za prihodnje desetletje

Je to tista prelomna tehnologija za naslednje desetletje?

Revolucionarna tehnologija je, da v Sloveniji obstaja platforma, prek katere običajni ljudje, kot ste vi ali jaz in vsi drugi, drug drugemu prodajajo svojo odvečno sončno energijo, sistem, ki jim omogoča plačila, pogajanja o ceni. Čeprav lahko to tudi kdo dela v njihovem imenu, če to želijo in plačajo uporabo omrežja.

In mislim, da bi se ta model resnično lahko razširil v veliko držav po svetu, morda v države, ki imajo velike količine sončnih sistemov majhnega obsega nameščene na hišah in podjetjih. Mislim na Avstralijo, Nizozemsko in vem, da obstajajo v nekaterih od teh držav nekakšne rešitve, vendar jih še nihče nima na nacionalni ravni. In mislim, da je tu Slovenija res v konkurenčni prednosti.

Je to morda rešitev za nezadostne zmogljivosti omrežja?

Ne, ker še vedno uporabljate mrežo. Ko ste me prej vprašali o ovirah, zmogljivost omrežja, je seveda ena od ovir za razvoj sončne energije po vsem svetu. In rešitve so shranjevanje v baterijah, katerih cena se zelo hitro znižuje, s tem je več časa za spremljanje cene električne energije, saj se ta spreminja glede na čas dneva ter ponudbo in povpraševanje.

Več je elektroenergetskih povezav z drugimi državami in tudi na drugačen način se namešča obnovljive vire energije. Na primer: mi kot solarna industrija lahko včasih namestimo naše sisteme proti vzhodu in zahodu, tako da proizvajajo energijo zjutraj in zvečer, ne toliko sredi dneva, s čimer se prilagodimo povpraševanju po električni energiji v državah.

Ali lahko napoveste cene v naslednjem desetletju oziroma v naslednjih letih?

Cene sončnih panelov so se v zadnjih 15 letih znižale za več kot 90 odstotkov. In se bodo še naprej zniževale, ker gre za preprost zakon, ne za fiziko, imenuje se Swansonov zakon [po Richardu Swansonu, ustanovitelju proizvajalca sončnih panelov SunPower Corporation]. Ta pravi, da se cena sončnih panelov znižuje zaradi večje proizvodnje.

Kaj pa cene energije?

Pri cenah energije smo na večjem trgu videli, da je ukrajinska kriza resnično dvignila cene. Hkrati pa tudi, kako veter in sonce ohranjata nizke cene. Pravzaprav proizvajamo električno energijo brez stroškov, ko so sončni kolektorji nameščeni. Proizvodnja energije nas ne stane nič več.

In zato moramo ponovno razmisliti o tem, kako uporabljamo elektriko, ponovno razmisliti o uporabi presežka energije sredi dneva ali kadar koli je ta najcenejša. Ali je to za polnjenje električnih vozil, za proizvodnjo vodika, morda za druge namene, da res pametno upravljamo svoje energetske sisteme, tako v Sloveniji kot po svetu.

Žiga Kalan

Kakšna pa je vloga tehnologije veriženja blokov pri podpori obnovljivim virom energije?

Obnovljivi viri energije, predvsem pa sončna energija in tehnologija blockchain, imajo veliko skupnega. Obe sta zelo razširjeni tehnologiji, zelo prilagojeni transakcijam in proizvodnji majhnega obsega. Obe tehnologiji imata decentralizirajoč in demokratizirajoč učinek, najbolj znan po uporabi veriženja blokov pri finančnih storitvah in pri uporabi sončnih panelov za proizvodnjo energije. Ko to dvoje združite, imate zelo močno kombinacijo, kar opažamo tudi v pilotnih projektih po vsem svetu.

Seveda pa so tradicionalna podjetja, ki že sto let dobavljajo električno energijo, včasih nekoliko negotova in tega ne razumejo. Kot industrija moramo torej tudi razlagati, razlagati in razlagati. Danes sem sodelovala pri nakupu nekaj žetonov, nezamenljivih žetonov, tokeniziranih solarnih panelov v Sloveniji, ki bodo zdaj moji. In od energije, ki jo proizvedejo, bom imela koristi približno naslednjih deset let.

Torej sem del te revolucije. Vendar moramo razložiti, kako to deluje, in prav tako moramo zagotoviti, da je veriženje blokov ena od tehničnih rešitev v medsebojnem trgovanju s sončno energijo, pa tudi pokazati sledljivost solarnega panela in dokazati, kje in kako je bil narejen. Kar je prav tako zelo pomembno.

Celoten pogovor si lahko pogledate tudi v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar