Družinsko podjetje Roto že 50 let proizvaja izdelke iz plastike, večino po postopku rotacijskega oblikovanja plastike (znano pod izrazom rotomoulding), kjer se plastiko brizga v vrtljiv boben oz. model. Ko vrtenje razporedi plastiko v vse predele modela, pa se jo hladi.
Po svetu skupina Roto zaposlujejo 600 oseb, zadnja leta krepi svojo prisotnost v Afriki, s širokim naborom izdelkov pa deluje v 17 različnih panogah. Leta 2022 je podjetje zabeležilo skoraj štiri milijone evrov čistih prihodkov od prodaje, dobiček iz poslovanja (EBIT) je bil nekaj več kot 1,155 milijona evrov.
V pol stoletja se je podjetje močno moderniziralo in zaradi visokih cen energentov že skoraj popolnoma opustilo fosilna goriva ter postalo energetsko samozadostno. Zaradi bega možganov v Avstrijo pa so po besedah direktorice podjetja v Prekmurju že pred leti morali ponuditi konkurenčne plače.
Preberi še
Roto s prevzemom kanadskega kajakaša
Roto postal največji ponudnik kajakov in kanujev na svetu.
11.04.2023
Čeprav izdelujejo vse od cvetličnih lončkov do sedežnih garnitur in posebnih visokocenovnih samokolnic za oskrbo konj, najpomembnejša izdelka podjetja ostajata čistilna naprava in kajak. Prav v ekologiji in čiščenju voda tudi v prihodnje vidijo največ potenciala za razvoj.
Direktorica in solastnica podjetja Nuša Pavlinjek Slavinec je v rubriki Leaders for BBA spregovorila o poslovanju podjetja in prihodnjem razvoju.
Ker je ravno čas objave letnih poročil, začniva s tem: kakšni so poslovni rezultati za leto 2023?
Na leto 2023 smo zelo ponosni. Dosegli smo rekordne rezultate ne samo v skupini Roto, ampak v celotni panogi, ki je bila zelo uspešna. Verjetno se lahko tudi vsa slovenska podjetja pohvalimo, da so bili pogoji za rast odlični, prav tako za naložbe. Želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnosti.
Kateri trgi pri vas najbolj izstopajo in katere nove trge ste odpirali?
Imeli smo zelo različne rasti na različnih trgih. V regiji Adria so bile rasti lepe, med 20 in 30 odstotki. To kaže, da je še dovolj potenciala za rast. Izdelki za ekologijo, torej za čiščenje vode, za zbiranje vode, so v tej regiji perspektivni.
Bilo je ogromno naložb, tudi v javno infrastrukturo, kar je ne nazadnje pomagalo Hrvaški kot članici Evropske unije. Te investicije so zelo aktualne tudi v Srbiji, v Makedoniji, Črni gori, Bosni in Hercegovini in tako naprej. Tu vidimo ogromno priložnosti.
Stopili smo na tri nove trge: v Kenijo, torej na afriškem trgu, kjer smo sicer prisotni že v 12 afriških državah, v Kanado in Katar.
Sediva med vašimi reprezentativnimi izdelki: čistilno napravo in kajaki. Sta to tudi najbolj prodajana izdelka? Kateri so glavni izdelki, ki res ohranjajo vaše podjetje na vrhu?
Letos praznujemo 75 let družinskega podjetništva Pavlinjek in 50 let, odkar smo začeli proizvodnjo plastičnih izdelkov. V teh 50 letih smo vstopili v številne panoge. Prav ta razpršenost, da smo prisotni v 17 različnih panogah, nam je vsa leta cikličnih gospodarskih gibanj omogočala, da smo ostali stabilno podjetje in smo se lahko širili.
Ker imamo močan razvoj – 110 strokovnjakov imamo v razvojnem oddelku novih proizvodov, kjer razvijamo tri nove izdelke na teden – smo lahko zelo fleksibilni, zelo odzivni na potrebe in spremembe, ki se dogajajo na trgih.
Po drugi strani pa lahko izdelke prilagodimo potrebam lokalnih trgov. Mislim, da je prav to ena od naših največjih konkurenčnih prednosti. Da spremljamo trg, se takoj odzovemo in potem tudi poberemo tisto smetano na trgu.
Koliko pa vlagate v razvoj oziroma kolikšen delež dobička namenjate razvoju?
Približno deset odstotkov svoje realizacije namenjamo razvoju novih tehnologij, razvoju novih trgov in razvoju novih izdelkov. To vse je velikokrat prepleteno, ker ko stopiš na nov trg, moraš izdelek ali prilagoditi ali razviti novo tehnologijo.
Je pa pomembno tudi to, da imamo lastno distribucijsko mrežo, da lahko te nove izdelke ponujamo marsikje. Na nekaterih trgih se tudi bojijo novih produktov, bojijo se investirati v razvoj trga. Zato je pomembno, da ko se enkrat odločimo stopiti nanj, poti nazaj ni.
Zadnje čase se ukvarjate predvsem z reciklažo odpadne embalaže oziroma njeno uporabo v svojih izdelkih. Kako v luči tega vidite razvoj industrije v naslednjih 50 letih?
Kot predsednica slovenske industrije sem se soočila s to težavo, predvsem ko sem se pogovarjala s člani, ki so proizvajalci plastične embalaže. Naše podjetje je vedno proizvajalo tehnične izdelke iz plastike, kar je imelo več več prednosti kot slabosti. Se pravi, izdelek je moral imeti zelo dolgo življenjsko dobo, moral je biti bolj trpežen v primerjavi s steklenimi, kovinskimi ali keramičnimi izdelki.
Vse te prednosti so botrovale, da smo začeli delovati v avtomobilski industriji, v industriji kmetijske mehanizacije, gradbene mehanizacije, zamenjevati kovinske blatnike, kovinske strehe, kovinske rezervoarje za plastične.
Plastična embalaža, ki je v uporabi samo enkrat, se je začela nabirati na trgu. Prav v tistem času, ko so bile dobavne verige zelo prizadete, je naše podjetje to zaznalo kot veliko priložnost. Začeli smo odkupovati odpadno plastiko na trgu in iz nje poskusili narediti čim boljši izdelek.
Zelo ponosna sem, da imamo v razvojnem oddelku strokovnjake, ki so se povezali z različnimi inštituti in fakultetami. Tako smo že leta 2019 naredili prvi kanu na svetu, v celoti izdelan iz odpadnih plastičnih materialov. Lani je bil tudi nagrajen kot najboljši kanu na svetu.
To je res začetek in tudi prelomnica v našem razmišljanju, da začnemo uporabljati odpadno plastiko namesto originalnih surovin in da smo zgled celotni industriji.
Vaš kanu je najprej bil zavrnjen, pri tej isti komisiji pa pozneje prejel nagrado. Zakaj?
Moram reči, da ljudje niso verjeli, da lahko ima izdelek iz odpadnih materialov podobne zmogljivosti kot izdelek iz recikliranih materialov. Zato smo se morali kar štiri leta truditi na trgu, da smo se prebili in dokazali, da je res enakovreden nadomestek ter da je pomembno, da razmišljamo in damo priložnost plastiki, ki jo lahko skoraj več kot 20-krat predelamo, recikliramo in iz nje naredimo nove izdelke. Torej, da ima vedno novo in novo življenje.
Imate okoli 600 zaposlenih, 300 jih je v Sloveniji. Ampak trg dela je v tem trenutku zelo tog, kadrov primanjkuje. Kako vidite to težavo oziroma kako se soočate z njo?
Danes sva v Prekmurju in tukaj smo se zelo hitro soočili z begom možganov v sosednjo Avstrijo. Tovarna, v kateri smo, je devet kilometrov oddaljena od meje in na začetku so bile to dnevne migracije, pozneje tudi trajne. Da bi zadržali zaposlene, smo morali dvigniti plače. Morali smo biti tudi tehnološko napredni, da so talenti iz regije tu zaznali priložnost za kadrovski in tudi osebni razvoj. Za to smo se res borili z Avstrijci.
Naslednji korak je bil v smeri avtomatizacije in robotizacije. Leta 2020 smo namestili prvo robotsko linijo in s tem tudi olajšali marsikateremu zaposlenemu fizično delo, po drugi strani povečali produktivnost in po tretji strani kakovost izdelkov.
Niste odpuščali zaradi tega?
Nikoli. Povpraševanje po kadrih je še vedno zelo veliko. Zato sodelujemo s številnimi srednjimi šolami, fakultetami. In mlade kadre navdušimo, da imajo recimo počitniško prakso pri nas. Ogromno študentov tudi štipendiramo, nedavno smo tudi opremili laboratorije na fakultetah z našimi izdelki. Podarili smo tudi prvi robot, prvi laser fakultetam in srednjim šolam. Tako da smo zelo povezani in se zavedamo, da so sinergije med izobraževalnimi institucijami in gospodarstvom nujne za prihodnji razvoj.
Pritisk po nadaljnji rasti plač je še vedno opazen. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je rekla, da bodo plače v prihodnje verjetno krojile gibanje cen. Kako komentirate?
Rast plač v Pomurju je bila minulih petih letih zelo velika. Migracije, recimo na Hrvaškem, so tudi spodbudile, da sta naši dve tovarni v Ivanić Gradu in Pregradi pri Krapini zadržati zaposlene tako, da smo jih ustrezno nagrajevali. Zadnje leto in pol tudi v Makedoniji in Srbiji, kjer imamo prav tako dve tovarni. Migracije so torej v podjetju sprožile sistem nagrajevanja in tudi variabilni del plač smo prilagajali temu padcu ponudbe zaposlenih na trgu.
Ko slišite besedo domači trg, na kateri trg pomislite? Ste slovensko podjetje, ampak ali je Slovenija vaš domači trg?
Naš domači trg je regija Adria, pa tudi Evropa. V podjetju imamo torej proizvodnje v štirih državah balkanskega polotoka in smo dnevno zelo povezani z njimi. Ta mentaliteta je tudi nam zelo blizu in zelo radi sodelujemo s temi državami.
Je pa Evropa tako majhna in tako povezana, da je dejansko tudi to naš domači trg. Ne glede na to, da vsi govorimo različne jezike, da imamo različne kulture, zgodovino, je pomembno, da proti drugim celinam nastopamo povezano in da delimo znanja in izkušnje v Evropski uniji.
.webp){kind=icon}
