.webp){kind=icon}
Evropska investicijska banka, ki je prve zelene obveznice prvič izdala leta 2008 in zase zaradi intenzivnih zelenih vlaganj pravi, da je zelena banka, je samo lani na mednarodnih trgih zbrala 49,8 milijarde evrov. 14,6 milijarde od teh je bilo v obliki zelenih ali trajnostnih obveznic oz. zelenega dolga.
V kakšne projekte se usmerjajo in kako jih spodbuditi, zakaj so vlaganja pomembna kljub zaostreni monetarni politiki in gospodarskim razmeram? O zelenem financiranju smo govorili z glavno svetovalko Evropske investicijske banke za trajnostno vlaganje Eilo Kreivi, ki je že v uvodu izpostavila, da "brez pravih vlaganj ne bo napredka". Ker je namen zelenih vlaganj ustvarjanje prihodka v prihodnosti, tudi v izogib višjim stroškom, je dodatno izpostavila, pomen teh vlaganj tudi v časih zaostrenih monetarnih politik in težjih gospodarskih razmer.
Čeprav je večina zelenih investicij usmerjenih v energetski prehod, je Kreivi poudarila tudi vlaganja v zagotavljanje krožnosti gospodarstva, upravljanje z vodami in kmetijstvo. "V minulih tednih vidimo proteste kmetov in pomembno je razumeti, da gre v ozadju za pravičen prehod. Pomemben je pravičen prehod. Ne gre le za premogovnike, ampak tudi za kmetijstvo. Tudi kmete je treba podpreti, da naredijo, kar je treba, saj je to lahko drago."
Kot je še pojasnila, so zelene obveznice namenjene predvsem kapitalskim izdatkom (CapEX). Zaradi nedavno sprejete evropske taksonomije, ki opredeljuje zelene segmente, lahko zelene obveznice zdaj zares pospešijo. Hkrati pa pri zelenih posojilih, ki jih nekatere banke še vedno izdajajo v zelo majhnih številkah, pričakuje poenotenje meril na tem področju, ker je v ozadju veliko zelenega zavajanja in podjetja oz. banke pogosto ne vedo, kaj zares velja za zeleno. Oznake zelenega zavajanja pa se prav tako bojijo. Zelene investicije so postale prevladujoč trend in nanje je zdaj že treba misliti na vsakem koraku, je še poudarila.
Celoten pogovor je na voljo v zgornjem videu.
