.webp){kind=icon}
Do 15. novembra morajo poslanci v zakon o delovnih razmerjih implementirati vsebini dveh evropskih direktiv, sicer bo Slovenijo doletela 1,5 milijonska kazen iz Bruslja. Direktivi zaposlenim prinašata pravico do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana in možnost zahteve za varnejšo obliko zaposlitve.
A v malo delavsko ustavo, kot pravijo zakonu, je ministrstvo vneslo tudi del koalicijskih zavez, popravke, ki jih je predlagal inšpektorat za delo in predloge sindikatov. Med temi novitetami so ukrepi, vezani na pisno opozorilo pred odpovedjo, izboljšave glede agencijskega dela, pravica do odklopa ter subsidiarna odgovornost v gradbeništvu.
Ni pa v predlogu plačane božičnice in 30-urnega delovnega tedna, prav tako ne obveznega 48-urnega počitka enkrat mesečno in dodatka za sobotno delo. Kljub temu so delodajalci junija, ko je šla prva različica zakona neusklajena v javno obravnavo, izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta. Tudi ponovni poskusi usklajevanja prejšnji teden niso bili uspešni.
Delodajalci se ne strinjajo z večjo zaščito sindikalnih zaupnikov, ki bi se jim zadržanje odpovedi zaposlitve podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji oziroma za največ šest mesecev. Pravici do dodatnih petih dni plačanega dopusta za žrtve nasilja v družini za urejanje zadev na centrih za socialno delo in sodiščih ter drugih institucijah delodajalci ne nasprotujejo. Jih pa moti, da je postala del predloga zakona po prekinitvi pogajanj.
Zadnji poskus spremembe zakona z dopolnili
Delodajalci so zato včeraj v državni zbor vložili predloge dopolnil, s katerimi bi črtali večino večjih sprememb, z izjemo določb obeh evropskih direktiv. Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, so spremembe zakona ''v času, ko se gospodarstvo v celotni Evropi ohlaja, upravičene samo za evropske direktive''.
In to je bistvo predlaganih amandmajev delodajalcev, ki tudi večine svojih predlogov niso uspeli vključiti v zakon, pravi Cvar. ''Za vse ostalo pa bo čas, ko bo gospodarstvo v primerni formi,'' je bil glede zahtev sindikatov v intervjuju jasen Cvar. Zdajšnja situacija po njegovem mnenju kaže, ''da je stranka Levica izrazito naklonjena sindikatom, zato se gospodarstvu v Sloveniji nikakor ne piše dobro''.
Tudi glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je na sredini seji parlamentarnega odbora za delo dejal, da so bili delodajalci konstruktivni. Poleg določb direktiv so pristali še na 13 členov in tudi na nekatere zaveze iz koalicijske pogodbe.
Da lahko vseh omenjenih 13 členov implementirajo ''brez posebne škode za gospodarstvo,'' se strinja tudi Cvar. A kaplja čez rob je bila po besedah Gorenščka na parlamentarnem odboru dodatna zaščita sindikalnih zaupnikov.
Na drugi strani je v razpravi na odboru predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič dejala, da spremembe zakona vedno pomenijo napredek za zaposlene. Po njenem mnenju spremembe niti ne bi bile potrebne, če ne bi bilo zlorab, kot so odpuščanja sindikalnih zaupnikov zaradi organiziranja sindikatov.
Odprta vladna fronta z delodajalci
Kot je dejal Cvar, minister za gospodarstvo Matjaž Han razume gospodarsko realnost, a prevečkrat ugotavljajo, ''da njegov vpliv v vladi ni takšen, kot si želimo''. Cvar poudarja, da mora vlada kazalnike ohlajanja gospodarstva jemati resno in jih upoštevati pri odločitvah.
Bloomberg Adria TV
Zdajšnji odnos vlade do gospodarstva kaže, meni Cvar, ''kdo ima v Sloveniji besedo in moč in koga se odriva na stran''. Vladni odnos do gospodarstva je po njegovem mnenju ''skrajno nespoštljiv''. To se kaže tudi v obremenitvah za popoplavno obnovo.
Če je vlada na sredini seji vsaj sprejela odločitev, da ne bo obveznega solidarnostnega prispevka, ki bi bremenil tako zaposlene kot delodajalce ne glede na njihov položaj, pa bo očitno zvišala davek od dohodkov pravnih oseb.
Z njim bodo, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Klemen Boštjančič, ''dodatno obremenili podjetja, ki ustvarijo več''. Omenjeni davek se bo predvidoma za kar pet let zvišal za tri odstotne točke, z 19 na 22 odstotkov.
''V gospodarstvu se popolnoma zavedamo, da bo gospodarstvo dalo svoj delež v blagajno, iz katere bomo sanirali Slovenijo po poplavah,'' situacijo razume Cvar, ki sicer prihaja s Koroške. A obenem opozarja na realno končno oceno škode.
''Ta je trenutno zagotovo prenapihnjena,'' meni Cvar. Zavzema se tudi za razdelitev bremena obnove na vse segmente družbe. Kot opcijo vidi tudi dodatno obdavčitev dobička pravnih oseb. ''Trenutno, ko še iz rezerv jemljemo denar za sanacijo, je dovolj časa, da se poglobimo v vprašanje in najdemo rešitev, ki jo gospodarstvo lahko prenese,'' pragmatično meni Cvar.
Pomoč ob ohlajanju gospodarstva
Gospodarstveniki so ob padcu indeksa nabavnih menedžerjev PMI upravičeno zaskrbljeni, da je pred nami obdobje recesije. Cvar opozarja, da izvzemši čas koronavirusa, indeks ni bil tako nizek že od leta 2014.
Kot pravi, je vseh 14 gospodarskih združenj v Sloveniji premierja Roberta Goloba že opozorilo ''na izrazito kritično stanje'', zato upajo, da bo vlada imela posluh za njihove predloge. Podobno kot za prizadete v poplavah pričakujejo subvencioniranje ukrepa čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa za podjetja, ki čutijo krizo.
Sploh je ukrep pomemben za podjetja, ki bodo zaradi zmanjšanega obsega naročil morala del zaposlenih dati na čakanje. ''Ta ukrep moramo nujno sprejeti, kajti podjetja, ki imajo strokovne kadre, teh ne bodo mogla dobiti nazaj, ko jih enkrat izgubijo,'' pravi Cvar. In tu mora vlada le slediti pozitivnim zgledom pomoči podjetjem v času koronavirusa.
