Dva meseca po poplavah je jasno, da bo obnova približno polovice prizadetega ozemlja Slovenije trajala vsaj pet let. Še vedno pa ostaja vprašanje, kako bo financirana celotna obnova, kako bo potekala in kako bo vplivala na proračun? Finančni ministri Evropske unije so v torek potrdili spremenjen načrt za okrevanje, denar bo namenjen tudi obnovi.
Škode je za tri milijarde, obnova bo stala 10 milijard, ki pa jih država v tem trenutku nima. Kaj pričakujejo občine, kaj gospodarstvo, kaj lahko pričakujemo v naslednjih letih v slovenskem proračunu?
O tem smo v oddaji Zoom in govorili s predsednikom fiskalnega sveta Davorinom Kračunom, direktorico Koroške gospodarske zbornice Katjo Pokeržnik in županom Prevalj Maticem Tasičem. Občine in podjetja so prejela prva povračila stroškov oz. predplačila. Uprava za zaščito in reševanje je 138 občinam odobrila intervencijske stroške.
Do zdaj so občine prejele več kot 14 milijonov evrov intervencijskih stroškov, na čakanju je še 95 milijonov. Ministrstvu za naravne vire in prostor je škodo na infrastrukturi prijavilo 123 občin, skupni znesek za predplačila za obnovo je 146 milijonov. Kot je pojasnil prevaljski župan, bo denar za skupno 15 milijonov evrov intervencijskih stroškov prihajal v tranšah.
Flickr, vlada
Prvo, 5,5 milijonsko tranšo so prejeli minuli teden, drugi dve pričakujejo v tem in naslednjem tednu. 9,2 milijonsko predplačilo za sanacije bodo namenili nujnim sanacijam in nakupu zemljišč za gradnjo stanovanj 61 oseb, ki so jih začasno že preselili, zdaj pa potrebujejo še15 komunalno opremljenih zemljišč za izgradnjo okoli 20 stanovanj. Škode je po ocenah občine za okoli 155 milijonov evrov. Trajanje obnove bo odvisno tudi od razpoložljivih gradbenih podjetij, ki so tako zasedena, da izvajalce iščejo tudi v Avstriji.
''Tržne aktivnosti'' gasilcev v času poplav
Na očitke o neupravičenih stroških, ki so se po poročanju N1 znašli na mizi Uprave za zaščito in reševanje, predvsem računu prevaljskih gasilcev, ki so si zaračunali najem prostorov gasilskega doma in varovanja premoženja.
''Pri popisu stroškov smo se držali zdrave kmečke pameti, tudi navodila niso bila jasna,'' je povedal Tasič in dodal, da so jih poskušali pripraviti transparentno. Povedal je še, da so bile nekatere storitve potrebne, ob tem se je nanašal predvsem na varovanje objektov s strani gasilcev, kar ''postaja zadnje čase aktualno".
''Zavrnjenih je bilo nekaj računov, ker so menili, da izgradnja vodovoda ni intervencija, za nas, ki smo bili brez pitne vode je bila in to je priznala tudi država. Iz računov so nam vrgli tudi interventni nakup zemljišč in bomo to financirali iz sanacijskih stroškov,'' je pojasnil Tasič ob vprašanju o spornih računih.
Ob tem je dodal, da bodo dodatno še preverili urne postavke, a da gasilci opravljajo tudi določene tržne aktivnosti, s katerimi financirajo svojo opremo, prostore in tako dalje. ''Če tega računa ne bo pokrila država, bomo nesporni del računa poskušali pokriti iz lastnih sredstev, saj smo jim to nalogo naložili mi oz. civilna zaščita.''
Za gospodarstvo pomembna obnova, a tudi vlaganje v razvojna sredstva
Ministrstvo za gospodarstvo je 708 podjetjem izplačalo 31,7 milijonov evrov predplačil za odpravo posledic, a ne pozabimo, da imajo posamezna podjetja, med njimi tudi KLS Ljubno več kot stomilijonsko škodo. Banka Slovenije sicer navaja, da največja prizadeta podjetja predstavljajo le približno en odstotek BDP, fiskalni svet, da po navadi v poplavah gospodarstvo utrpi okoli 20 odstotkov vse škode.
Flickr, vlada
O okrevanju gospodarstva na Koroškem je Katja Pokeržnik povedala, da je trenutno ena od glavnih prioritet urejanje vodotokov, naslednji korak je infrastruktura, ki je za koroško gospodarstvo strateškega pomena.
Slaba dostopnost regije in slaba infrastruktura sta težavi na katere v regiji opozarjajo že dolgo časa, zato želijo, da se izgradnja ''tretje razvojne osi pospeši''.
Kot je še izpostavila, so mali podjetniki na Koroškem odvisni od velikih podjetij, zato je pomembno, da se pospeši okrevanje vseh. Ker je v regiji nekaj izvoznih podjetij, ki odločilno vplivajo na razvitost regije in Slovenije ter imajo vlogo v mednarodni trgovini, je pri sanaciji nujno sodelovanje. ''Ključno je, da razmišljamo tudi o razvojnih sredstvih. Pomembno pa je tudi vlaganje v konkurenčnost podjetij na tujih trgih, saj bo to prispevalo k uspešnosti regije in države,'' je še izpostavila Pokeržnik.
''Slovenija mora pokazati, da obvladuje svoje javne finance''
Predsednik fiskalnega sveta, ki je pred dnevi izdal oceno proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025, dr. Davorin Kračun je povedal, da bo Slovenija morala pokazati, da obvladuje svoje javne finance, da bi lahko nemoteno nastopala na finančnih trgih in refinancirala svoje obveznosti. Čeprav so ratingi države dobri, se ti lahko spremenijo, saj Slovenija še vedno ni naslovila nekaterih strukturnih težav.
Ali bo ocena škode oz. stroškov obnove narastla, je po mnenju Kračuna težko napovedati, zato je potrebna ''transparentna, definitivna in kredibilna ocena škode oz. stroškov obnove, ki bo pokazala, koliko sredstev je potrebnih za obnovo in sanacijo'' pred sprejemom morebitnih dodatnih ukrepov na področju javnih financ. ''Prenagljeno bi bilo že zdaj obremeniti gospodinjstva in gospodarstva s tem pa prizadeti njihovo kupno moč, če to še ni nujno,'' je izpostavil Kračun.
Na vprašanje o vlogi gospodarstva pri obnovi je spomnil na ugotovitve Banke Slovenije, da prizadeta podjetja predstavljajo en odstotek slovenskega bruto domačega proizvoda in dodal, da je verjetno v ''dobičkih gospodarstva še nekaj prostora''. Je pa dodal, da je potrebno preceniti, ali je sploh potrebno sodelovanje tistih, ki za to niso poklicani in kako jih sorazmerno vključiti v sodelovanje.
''Vemo pa, da določeni potenciali so, trenutno so v precejšnjem delu gospodarstva visoki dobički.'' Med drugim je Kračun povedal tudi, da bi morali s proti ciklično fiskalno politiko v času ugodne gospodarske rasti zagotavljati javne vire financiranja stroškov v primeru naravnih nesreč, ki jih je še vedno več. ''Kadar so časi dobri, je treba oblikovati rezerve za čase katastrof in slabih časov,'' je pojasnil.
Celotne pogovore sogovorniki si poglejte v zgornjem videu.
.webp){kind=icon}
