Letošnji svetovni dan turizma, ki ga obeležujemo 27. septembra, je bil v znamenju potreb po zelenih naložbah. Slovenija je v svetu prepoznana kot trajnostna destinacija, z zeleno preobrazbo panoge pa po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana, pod čigar resor od letos sodi tudi turizem, še nadaljujemo.
Vsak deseti Slovenec je zaposlen v dejavnostih, povezanih s turizmom, turizem pa predstavlja približno desetino slovenskega BDP-ja. Oboje pa se še povečuje. Lani so tuji turisti v Sloveniji zapravili okrog 2,8 milijarde evrov, domači pa 1,8 milijarde kažejo podatki Slovenske turistične organizacije (STO).
Letošnje številke o obisku turistov so sicer nekoliko pokvarile avgustovske katastrofalne poplave. Če smo julija beležili rekorden obisk turistov, je bila avgusta turistična bera približno 5 odstotkov pod lansko, saj so največji upad obiska beležili prav kampi, ki v deževnem vremenu ne beležijo dobrega obiska.
Preberi še
Turizem: Poplave so bile resno opozorilo
Trajnostni turizem ni le izbira ali prodajni slogan, ampak prinaša tudi odgovornost – slediti morajo konkretna dejanja, je ob svetovnem dnevu turizma povedal minister Matjaž Han.
26.09.2023
Slovenijo avgusta obiskalo milijon turistov, manj kot avgusta lani in leta 2019
Turistov je bilo za dva odstotka manj kot v istem mesecu leta 2019.
25.09.2023
Luksuzna križarka, polna Avstralcev, obtičala pri Grenlandiji
Ladja Ocean Explorer z 206 potniki na krovu je v ponedeljek okoli poldneva obtičala ob obali Grenlandije.
14.09.2023
Poletni požari Evropo stali dobre štiri milijarde evrov
Najbolj prizadeta je Grčija, kjer je škode za 1,6 milijarde evrov.
04.09.2023
Potenciali za rast turizma
Slovenski turizem ima potencial za rast. Del tega predstavljajo Michelinove zvezdice. V septembru smo dobili prvo restavracijo s tremi Michelinovimi zvezdicami, Hišo Franko Ane Roš, kar je izjemna promocija, saj gre za najmočnejšo blagovno znamko na področju gastronomije.
Z Michelinom dosegamo večjo izpostavljenost in globalni doseg, to prispeva k večji globalni prepoznavnosti in pozicioniranju Slovenije kot vrhunske gastronomske destinacije in pomembno vpliva na nadaljnji dvig kakovosti slovenske gastronomije, so zapisali v STO.
V omenjeni organizaciji poudarjajo, da predstavlja Michelin z več kot 5,3 milijona sledilcev na družabnih omrežjih po vsem svetu močan komunikacijski kanal za nagovarjanje gastronomskih turistov. Uporabniki teh storitev so posamezniki z visoko kupno močjo, ki jih zanimajo izkušnje, drugačne od množičnega turizma.
Rezultati študije Ernst & Young so pokazali, da prisotnost vodnika Michelin pozitivno vpliva na odločitev pri izbiri destinacije, poudarjajo v STO. Študija je pokazala tudi, da vodnik podaljšuje dobo bivanja ter pripravljenost za večjo potrošnjo. STO ima sicer sklenjeno pogodbo z Michelinom za leti 2022 in 23 v vrednosti 880.600 evrov brez DDV.
Več mednarodnih hotelskih verig
Tovrstnih gostov si želijo tudi slovenski hotelirji, ki vse bolj stavijo na butične izkušnje. Teh pa jih ni brez dodatnih vlaganj. Petičnejše tuje turiste privabljajo tudi nekatere dobro uveljavljene znamke. Letos nekoliko slabše poletne sezone tako niso občutili v hotelu Kempinski Palace v Portorožu, ki je prvi in trenutno edini luksuzni hotel kategorije ''deluxe'' v Sloveniji.
Kot je v oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV dejala Petra Zierer, ki vodi prodajo in odnose z javnostmi, so letos tako julija kot avgusta gostili skupino ameriških turistov, so pa tudi pri njih nekateri turisti ''zaradi poplav odpovedali svoja potovanja''.
Glavna trga zanje ostajata Nemčija in Avstrija, veliko je italijanskih gostov, opažajo pa rast gostov iz Madžarske, Slovaške, Češke, Poljske. Po mnenju Zierer bi slovenskemu turizmu koristilo, če bi imeli več mednarodnih hotelskih verig, kot je tudi Kempinski.
''Imamo veliko bazo mednarodnih gostov, ki pridejo preko verige,'' pravi. Čeprav na področju 5-zvezdičnih hotelskih verig nimajo konkurence, pa bi si to želeli, nekoliko presenetljivo odgovarja Zierer.
''Gre za pozitivno konkurenco oziroma pozitivne načine povezovanja in tudi promocije. Destinacija je tista, ki primarno privabi gosta, a gre za goste, ki so zvesti neki verigi in mnogokrat potujejo na določeno destinacijo zato, ker se odločijo slediti hotelom verige in preko te odkrivajo nove destinacije'', pravi Zierer.
Nove naložbe v smučišča
Del odgovora so tudi nove naložbe. Letos bodo gotovo tudi številni Slovenci, ki običajno smučajo v tujini, z veseljem preizkusili nove naprave na slovenskih smučiščih. Investicije v nove naprave so vredne čez 80 milijonov evrov, od tega jih je 63 milijonov iz evropskega sklada React.
Nove naprave bodo pognali na Mariborskem Pohorju, Rogli, Krvavcu, Voglu, Kopah, Golteh, Veliki planini, Treh kraljih. Kot je v oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV dejal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, s temi investicijami ''prihajamo v novo dimenzijo konkurenčnosti slovenskih smučišč, ko lahko konkuriramo razmeram na evropskih smučiščih''.
Zaradi vsega naštetega si, pravi Paradiž, ''če bodo dobre vremenske razmere, rekordno sezono''.
Glavni zimski trgi za slovenska smučišča ostajajo Hrvaška, Srbija, Madžarska, Češka in nekatere druge države. Dodaten multiplikator bodo smučiščem po njegovih besedah predstavljale tudi poletne aktivnosti, ki bodo dosegle zagon z novimi napravami.