.webp){kind=icon}
Inovacije so zelo pomembne za slovensko gospodarstvo, saj izboljšujejo položaj podjetij na svetovnem trgu in odgovarjajo na družbene izzive, kot so podnebne spremembe. To je na 21. podelitvi nacionalnih priznanj, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) dejal gospodarski minister Matjaž Han.
Tako gospodarstvo kot akademska sfera dokazujeta, da smo Slovenci inovativni in da ne manjka veliko, da pridemo med najbolj inovativne. V oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV sta svoje inovacijske izkušnje delila dva izmed letošnjih 10 prejemnikov zlatih priznanj GZS, Marko Češnjaj iz družbe SIJ Metal Ravne, ki je prejel zlato priznanje za razvoj specialnih jekel in superzlitin za projekt ITER ter Vasja Tuta iz Hidrie, ki je zlato priznanje prejel za električni priključek sistema izpušnih plinov.
Inovacije za prihodnost civilizacije
Kot je dejal Češnjaj, jim je s sodelavci uspelo pripeljati ''Sonce na Zemljo''. Za projekt ITER, ki nastaja v Franciji, so razvili specialna jekla treh različnih kakovosti in super zlitino. Njihovi izdelki imajo takšne mehanske lastnosti, da zdržijo temperature vsaj 250 stopinj Celzija. ''Bili smo edino podjetje v Evropi, ki mu je to uspelo in s tem smo se uvrstili na uradni seznam dobaviteljev projekta ITER,'' je upravičeno ponosen Češnjaj.
Projekt ITER naj bi trajal 30 let in stal približno 10 milijard evrov, s čimer bi bil drugi najdražji znanstveni projekt po Mednarodni vesoljski postaji. V projektu bodo skušali izdelati tokamak. To je naprava, ki proizvaja magnetno polje za omejevanje plazme. Čeprav gre za eno od več vrst naprav za magnetno omejevanje, je trenutno vodilni kandidat za proizvodnjo fuzijske energije.
Znotraj reaktorja bo potekala fuzija, energija, ki jo za gorenje in proizvajanje energije uporablja tudi naša najbližja zvezda, Sonce, zato Češnjaj uporablja to primerjavo. ''Gre za energetski vir, ki ga na Zemlji še nismo uspeli izkoristiti. Je praktično neizčrpen, okoljsko nenevaren vir zelene električne energije in predstavlja prihodnost moderne civilizacije,'' je nad sodelovanjem slovenskih strokovnjakov pri projektu navdušen Češnjaj.
Trajnosten je tudi Hidriin projekt električnega priključka sistema izpušnih plinov. Ta omogoča ''prenos velike količine energije, da lahko v zelo kratkem času segrejemo mrežo katalizatorja, kar pri hladnem zagonu motorja z notranjim izgorevanjem drastično zmanjša škodljive emisije,'' pojasnjuje Tuta. Dodaja, da pri katalizatorju doslej ''edino ta problem še ni bil rešen''.
Njihov produkt je tako dovršen, da celo presega trenutno najstrožji evropski standard Euro 7. Ta bo v enotni uredbi urejal omejitve izpustov za vsa motorna vozila. Hidriina inovacija preprečuje puščanje izpušnih plinov in zmanjšuje škodljive emisije pri zagonu motorja. Trenutno zanj pridobivajo patentne pravice.
''Konkurenčnost izdelka je skrita v izolacijskim materialu sljuda. To je naravni material, kamen, ki se ga v več kot 70 odstotkih uporablja v kozmetični industriji,'' zanimivost opiše Tuta. Z uporabo tega materiala bodo močno zmanjšali stroške proizvoda in poenostavili montažo. ''Uporaba tega materiala predstavlja veliko konkurenčno prednost na globalnem trgu,'' prednost opiše Tuta.
Hidria
V 21 letih so na GZS nagradili več kot 12 tisoč inovatorjev in več kot 3.650 inovacij. Na nacionalni ravni so podelili 179 zlatih priznanj. Letos so podelili 10 zlatih, 22 srebrnih in 11 bronastih priznanj, dve posebni priznanji za inovacijski izziv ter priznanje za prebojno invencijo.
Zlata priznanja so prejela podjetja BSH Hišni aparati Nazarje za palični mešalnik ErgoMaster, Cetis za novo slovensko biometrično osebno izkaznico, Hidria za električni priključek sistema izpušnih plinov, iQwood za najtanjšo nosilno leseno masivno steno brez lepil na svetu in Krka za novi zdravili za sladkorno bolezen tipa dve.
Novartis je zlato priznanje prejel za novo generacijo proizvodnega procesa bioloških zdravil, Sij Acroni za visoko-trdnostno jeklo, Sij Metal Ravne pa za razvoj specialnih jekel in superzlitin za projekt ITER. Med prejemniki zlatih nagrad je samostojni podjetnik Gregor Bohnec za Neurobeans, pripomoček in metodo za treniranje učinkovitega delovanja v šoli, pri delu ali športu, ter Lek za raztopino za injiciranje.
Kako učinkovito je inovacijsko okolje?
Češnjaj je prepričan, da ima Slovenija kljub svoji majhnosti ''zelo velik potencial, ki ga lahko nadgradimo samo na način, da smo inovativni''. Tuta opozarja, da se ravno zaradi majhnosti soočamo z visokimi cenami surovin.
Poudarja tudi nujnost ''kompetentnosti patentnih pisarn. Prijavo za patent je treba napisati v angleščini, sicer je to izguba časa''. Po drugi strani pa pravi, da ''najbolj šteje, da ima podjetje željo in posluh za inovativnost, da ustvarja dobre pogoje in klimo, kar aktivira skrite potenciale vsakega posameznika''.
Ena od panog, za katero je nujno prestrukturiranje, je ravno avtomobilska industrija. V dobrem desetletju se bodo poslovili motorji z notranjih izgorevanjem, večina proizvodnje pa je vezane prav nanje.
Za preživetje je inovativnost nujna
Da je slovenska avtomobilska industrija, ki zaposluje 40 tisoč ljudi, še kako inovativna in da se pripravlja na prehod v novo, predvsem električno realnost, je prepričan Iztok Seljak iz Hidrie, sicer koordinator nacionalnega projekta Slovenskega avtomobilskega grozda Misija GREMO. Ta je namenjen zeleni in digitalni preobrazbi avtomobilske industrije.
Inovativnost avtomobilske industrije ''dokazuje tudi rast prodaje iz treh milijard evrov in pol pred kovidno krizo na letošnjih pet milijard,'' postreže z dokazom Seljak. ''Dosegati takšno rast v času krize in v prehodu v električno mobilnost brez velike inovativnosti zagotovo ne bi bilo mogoče,'' dodaja.
V Misiji GREMO delijo razvojne kompetence na tri ključne stebre. Ti so elektromotorski pogoni, zalogovniki električne energije in ekstra lahki materiali. Znotraj treh stebrov ''ustvarjajo kritično maso za prebojne inovacije,'' pravi Seljak.
Pri tem se povezujejo z državnimi in znanstvenimi institucijami. Letno v inovacije vlagajo kar pol milijarde evrov, torej že zdaj do 10 odstotkov denarja iz prodaje ponovno investirajo. Kljub temu ocenjujejo, ''da bo za zagotavljanje vodilnih pozicij na omenjenih segmentih prehoda v zeleno mobilnost potrebnih še dodatnih vsaj 100 milijonov evrov,'' visoko ceno prehoda opisuje Seljak.
Povezovanje gospodarstva in inštitutov
Da je v Sloveniji z vidika inovacij še veliko prostora za izboljšave, je na podelitvi priznanj GZS ocenil zbornični predsednik Tibor Šimonka. ''Če želimo spodbuditi inovativnost, mora biti področje razvoja, raziskav in inovacij usklajeno s potrebami gospodarstva,'' je jasen Šimonka.
Zato so na GZS prevzeli vlogo posrednika, da podjetja povežejo z raziskovalnimi institucijami in obratno, ''da jih podučimo, osvestimo in opolnomočimo'', dodaja Šimonka. Prepričan je, da bodo s pomočjo države, ki mora zagotoviti sredstva in pogoje, ustvarili temelje za lažji prehod od invencij do trga.
Slovenija se na lestvicah raziskovalnih inštitutov uvršča precej visoko. Institut Jožef Stefan (IJS) se je pred leti po raziskavi European Research Ranking uvrstil na 37. mesto med 10 tisoč institucijami. Kot je v oddaji 'Zoom in' dejal Robert Blatnik iz IJS, prihajajo pobude za sodelovanje z tako s strani gospodarstvenikov kot s strani znanstvenikov.
Ko iz podjetij telefonirajo znanstvenikom
V zadnjih 15 letih so na IJS razvili podporne storitve za ''prenos komercializacije tehnologij, ki nastajajo na inštitutu''. Že več let imajo tudi vzpostavljen način dela, ko skupine znanstvenikov obiskujejo podjetja, razlaga Blatnik.
Teh podjetij, ki jih obiskujejo, že že več kot 100. Z njimi ''identificiramo ključne razvojne cilje, izzive teh podjetij, seveda na način, da jih lahko podprejo naši raziskovalci'', pripoveduje. Skupaj razvijejo dialog, ki rezultira v konkretnih projektih. Te projekte financirajo podjetja ali pa za to poiščejo javne vire.
Iz takšnih oblik sodelovanja se je razvilo več dolgoročnih tesnih sodelovanj. ''Razvojni inženirji iz podjetja lahko dvignejo telefon in točno vedo, koga poklicati, da se potem sodelovanje razvija naprej'', uspešne primere opisuje Blatnik.
Tvegani kapital za pot med močne inovatorje
Slovenija je leta 2019 iz skupine močnih inovatork zdrsnila med zmerne inovatorke. Države Evropske unije se na podlagi svojih rezultatov uvrščajo v štiri skupine uspešnosti, in sicer vodilne inovatorke, močne inovatorke, zmerne inovatorke in skromne inovatorke. Na vodilnih mestih so praviloma države s severa celine.
Kot eno od težav, da kot država nismo tako uspešni, Blatnik izpostavlja težave pri financiranju s strani skladov tveganega kapitala. Nujno se moramo tudi več povezovati, tako doma kot v tujini, Blatnik izpostavi nujnost pogleda čez planke.
