Pivovarji po vsem svetu se borijo z inflacijo, predvsem s cenami energentov. Po koronskih upadih delnic, te zdaj okrevajo, ugotavljajo kolegi iz spletnega uredništva, a pandemija je vplivala na pivovarsko panogo, ki je doživljanja ponovni preporod, predvsem na področju malih – kraft pivovarn.
Po podatkih slovenske gospodarske zbornice je leta 2019 v Evropski uniji vsako leto nastalo preko tisoč novih pivovarn, leta 2021 seje število novih pivovarn povečalo za 225.
V Sloveniji imamo na letni ravni okoli 100 pivovarn, ki so zavezane plačilu trošarin. Heineken, ki je lastnik tudi dveh največjih slovenskih znamk piva Union in Laško, s 30,2 milijardami prihodkov ostaja med vodilnimi pivovarji na svetu, konkretno na drugem mestu. O poslovanju velikih pivovarjev in donosnosti delnic lahko preberete v prej omenjenem članku.
Kako pa posluje trg malih pivovarjev? O tem, kako poslujejo mali pivovarji v Sloveniji, kako je inflacija vplivala na njihovo poslovanje kako nasičen je trg kraft pivovarn smo govorili z Igorjem Lazarjem iz ljubljanske pivovarne Loo•blah•nah.
Pivo se je sicer v primerjavi z lanskim majem podražilo za 7,5 odstotka (maloprodajna cena), podražitve pa so bile odgovor na inflacijo. ''Energetika se je podražila za več ko 100 odstotkov, približno 20 do 25 odstotkov se je podražil slad, steklovine okoli 20 odstotkov, kartonaža okoli 30 odstotkov,'' je povedal Igor Lazar, poslovni direktor pivovarne. Čeprav že opažajo rahle upade cen steklovine in embalaže, te ostajajo na višjih ravneh kot pred inflacijo. Trg teh surovin se sicer umirja: ''Če smo na začetku za steklovino dajali 20 centov, se je ta podražila na 29 centov. Zdaj je spet 24 centov. Pada tudi cena embalaže, tako da pričakujemo, da se bodo cene umirile, tudi pri steklovini. Pred pol leta stekla na trgu sploh ni bilo, bila je borba najti steklo, kozarce,'' pravi Lazar.
Cene slada, ki je glavna vhodna surovina podjetja, po besedah Lazarja še ostajajo visoke. ''Podražitve so globoko zarezale v našo maržo, tako da poslovni rezultati konec leta gotovo ne bodo lepi,'' je povedal in dodal, da pričakujejo poslovanje na ''pozitivni nuli''.
Povprečne cene hmelja so po podatkih statističnega urada sicer lani in predlani nekoliko upadle v primerjavi z letom 2020.
Mikropivovarji so v minulem letu nekoliko dvignili cene, s katerimi pa zaradi obsega ekonomije ne morejo konkurirati velikim. Prav cena piva je eden glavnih razlogov za le okrog 2-odstotni tržni delež kraft pivovarjev. Cene kraft piva so okoli 20 do 30 odstotkov višje, Slovenci smo pa vajeni, da pivo ni drago, pravi Lazar in dodaja, da tudi zato ne vidi možnosti za dodatno rast pivovarske scene. ''V Sloveniji je trg zelo majhen in zelo nasičen,'' pravi in dodaja, da nič ne kaže, da bo trg še rastel. Borba za majhen tržni delež je istočasno močna, saj je delež malih pivovarjev velik. ''Absolutno so zlati časi pivovarstva mimo,'' še zaključuje.
.webp){kind=icon}
