Bučar, Slovenski filmski center: 'Netflix navdušen nad Slovenijo'

Avdio-vizualna (AV) industrija je ena največjih industrij na svetu, ki jo poganjajo enormne količine denarja, pretežno ameriškega. Avdio-vizualni sektor je pred pandemijo prinesel 200 milijonov evrov letno. Slovenija, ki je bila pred pandemijo lokacija številka ena za snemanje reklam, pa se pod vodstvom Slovenskega filmskega centra poskuša prebiti na globalno filmsko sceno in se predstaviti kot filmski narod.

Nagrade slovenskih režiserjev - med njimi sta trenutno najbolj odmevi nagradi Urške Djukić in Katarine Rešek-Kukle - pozitivno odzvanjajo v filmskem svetu. A žal umetniški, nagrajeni filmi ne ustvarijo toliko denarja kot ameriške filmske klasike (angl. blockbuster). "Filmi, ki na festivalih Sundance in v Berlinu pobirajo nagrade, se prodajajo za nič dolarjev," je povedal nagrajeni producent Shant Joshi.

Kje in kako do denarja, da bi posledično tudi naši umetniki lahko ustvarjali, industrija pa rasla? Kaj načrtuje Slovenija? Direktorica slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je pred posvetom s filmarji iz celotne Evrope za Bloomberg Adria govorila o tem, kam bo šel razvoj slovenske filmske industrije.

V ozadju avdiovizualne industrije so velike finančne investicije. Gre za eno največjih industrij na svetu, ki po nekaterih podatkih ustvari preko 100 milijard dolarjev letno. Vse države poskušajo biti del te industrije, kaj pa Slovenija? Kako se vključuje v ta posel?

Res je. Avdiovizualna industrija postaja industrija današnjega časa. Obrača ogromno denarja in države med seboj tekmujejo, katera bo privabila več investicij, katera bo uspešneje producirala in postavljala svojo kulturo, ki bo potem potovala po celem svetu.

Pri nas to industrijo zanemarjamo, v preteklih letih ji nismo zares posvečali veliko energije, časa ali sredstev. Študija, ki jo je pripravilo podjetje Deloitte v letu 2018, je pokazala, da se pri nas v celem avdiovizualnem sektorju letno ustvari kar 200 milijonov evrov. Torej tudi v Sloveniji je to pomembna industrija, ki pa je doslej nismo gledali kot celoto. Vključuje namreč filmsko ustvarjanje, serije, reklame, celoten avdio-video (AV) sektor po Sloveniji ki je tudi gospodarsko vedno bolj pomemben.

In je še vedno podhranjen.

Seveda. Slovenija je majhna, nimamo velikega trga, ki bi sam generiral ustvarjanje, produkcije in finančna sredstva. Zato je nujno potrebno javnofinančno vlaganje, to pa je po vseh statistikah eno najnižjih v Evropi. Če samo pogledamo, da je to industrija, ki je bila pred korono - pa imamo indice, da se vrača na raven, kjer je bila pred pandemijo - ustvarila 200 milijonov prihodkov v Sloveniji, pri tem se več kot 40 milijonov evrov samo preko DDV steče v državno blagajno. Samo iz tega naslova se zdi, da je potreben premislek, koliko je od teh 40 milijonov potrebno vrniti v domače ustvarjanje.

Mi kot kultura potrebujemo film. Moramo ustvarjati svoje zgodbe, govoriti o sebi, dajati gledalcu zgodbe, ki so iz njegovega okolja. Da nismo samo zasuti z avdiovizualnimi deli iz Amerike, predvsem Amerike in Anglije, skratka iz celega sveta, iz drugih kulturnih okolij. Moramo nekako ohranjati svojo kulturno identiteto na področju avdiovizualnega ustvarjanja. Če to želimo, so nujna vlaganja javnih sredstev.

Danes ima filmski center, ki ga vodim, sredstva v višini devet milijonov evrov. Dobršen del teh sredstev gre v produkcije in v filmsko ustvarjanje, nekaj pa tudi v delovanje filmskega centra, kar pa bistveno odstopa od tistih štiridesetih milijonov, ki jih sektor v obliki DDV prinese v državno blagajno. Želimo, da se to najmanj potroji.

Devet milijonov ste rekli za domačo produkcijo. Potem so tukaj še zunanje produkcije, ki pa prinesejo tudi potrditev, vidnost, izkušnje za ljudi, ki tukaj delajo. Pri tem ste tudi omejeni. Spodbude oziroma ukrepi za povračila sredstev so pa pomemben del industrije in razvoja industrije, sploh če pogledamo okoliške trge.

Da. Leta 2017 se je naša vlada končno odločila, da bomo začeli privabljati tuje produkciji k snemanju v Sloveniji, ker številni dokazi govorijo v prid temu. Te investicije so neprecenljive, saj so pomembne za turizem, za gospodarstvo, nenazadnje za prepoznavnost Slovenije. Za naše področje so še kako pomembne, ker prinašajo delo za naše ekipe ustvarjalcev, za filmske delavce, ki imajo omejeno število domačih projektov.

Od leta 2017 se Slovenija promovira v tujini kot privlačna filmska lokacija. Veliko prednost imamo v tem, da so razdalje v Sloveniji majhne, imamo čudovite lokacije in imamo odlične filmske delavce. Slovenija je bila pred pandemijo vodilna država v Evropi za produkcijo reklam. Na področju reklam so se naše tehnične ekipe usposobili do take mere, da so izjemno kakovostne in lahko servisirajo zahtevne tuje produkcije. Tudi na tem področju smo s sredstvi še omejeni.

Ena lepa zgodba se je zgodila lani, ko so se ministri trenutne vlade povezali, na hitro reagirali in povečali sredstva za produkcijo, ki so jo lani jeseni snemali v Piranu.

To je bila največja produkcija, ki se je zgodila pri nas. Rekli ste, da so tukaj pustili 10 milijonov evrov, 25 odstotkov stroškov jim je bilo povrnjenih, se pravi okoli dva milijona in pol evrov. Koliko takšnih zgodb bi še lahko imeli. Vidi se, da interes je, da možnosti so, ste pa spet finančno omejeni. To pomeni, da za vsako takšno priložnost morate poklicati na vlado?

Tako je. Da v državo privabiš desetmilijonsko investicijo, ki porabi ta sredstva v obdobju enega mesca, nato pa pospravi za sabo in odide, se zdi magična kombinacija. To pomeni zelo hiter zaslužek tudi za državno blagajno. Naš sistem je podoben, kot sistemi v drugih državah. Cela Evropa, pravzaprav cel svet ima take ukrepe. Je pa za razliko od ostalih naš slabši v tem, da imamo zgornjo omejitev sredstev, ki so za to rezervirana.

Hrvaška ima letno za ta namen rezerviranih deset milijonov evrov. Avstrija zgornje kapice sploh nima in lahko servisira produkcije brez posebnih vprašanj. Če bi se res želeli odpreti za tuje produkcije, bi morali umakniti kapico. Ker tudi tujci, ko vidijo, da imamo kapico pri 1,5 milijona, se umikajo in iščejo lokacije tam, kjer tega ni, saj smo za njih bolj tvegana izbira.

Morali bi odpraviti kapico in namenjati bistveno višja sredstva za te ukrepe. Morali bi tudi postaviti zelene standarde, ki bi jih produkcije, ki pridejo v Slovenijo, na lokacije, morale upoštevati in spoštovati, kar je tudi naša želja. S tem bi zavarovali naravo, lokacije, dali prispevek k trajnosti in bili tudi v skladu s turistično strategijo naše države, ki seveda stavi na zeleno.

Pa se pogovarjate o umiku kapice? Kako realno je to tudi znotraj strategije razvoja avdio video industrije, ki je zdaj pripravljate? Ko sva se dogovarjali za intervju, ste omenili, da bi mogoče bilo smiselno film prestaviti z ministrstva za kulturo na ministrstvo za gospodarstvo. Če bi se to zgodilo, bi šlo za pomembno sporočilo.

Film je umetnost in posel sodobnega časa. Že po tej definiciji pomeni, da sodi tako v kulturni kot v gospodarski resor. Moje mnenje je, da bi ta del, ki spodbuja gospodarska vlaganja, bil bolje negovan, če temu tako rečem, in vzdrževan, če bi bil v resorju gospodarstva.

Kultura ima zelo omejena sredstva, na drugi strani pa je film umetnost in kultura Slovencev in se ne more enostavno kar umakniti iz sektorja kulture. V prihodnosti je tukaj potrebno neko partnerstvo, če hočemo ta sektor zares razvijati, tako kot si želimo.

In pogovori o umiku kapice?

To je precej povezano z rigidnim proračunskim sistemom v Sloveniji. Mi smo se s tem mnogokrat soočali že pri črpanju javnih sredstev za filme, najbolj v letu 2020. Imamo zelo nefleksibilen sistem proračuna, ki nam dela številne preglavice, ker je film nekaj specifičnega. Težave so že pri tem, ko črpamo sredstva za domač film.

Kot razumem, je razlog, zakaj imamo kapico, prav v proračunskem načrtovanju, ki nekako očitno ne dopušča proračunskih postavk, ki nimajo zgornje meje. To je verjetno dialog, ki ga bo treba voditi predvsem s finančnim ministrstvom.

Kdaj bo kakšna sprememba? Čas se mogoče izteka, če pogledamo, kakšna konkurenca se odvija tukaj v okoliških državah.

Glede na to, da čutimo, da imamo podporo vlade, saj je vlada v koalicijsko pogodbo napisala, da bo sektor filma razvijala in poskusila stabilizirati. Te pogovore začenjamo v juniju in mislim, da se bodo nadaljevali skozi letošnje leto. Če želite, da povem časovnico, bi se to moralo zgoditi v roku pol leta do enega leta, zato da ostanemo na tem vlaku. Sicer je treba začeti od začetka in ko se te stvari enkrat podrejo, se težko ponovno začnejo.

Bloomberg

Koliko bi lahko povečali prihodke in učinke na državno blagajno iz naslova filmske industrije? Sami ste omenili, da ima Hrvaška na voljo deset milijonov evrov letno, Srbija prav tako, Sarajevo kanton 0,5 milijona, Češka ima 40 milijonov ... Koliko menite, da bi morali povišati kapico?

Mislim, da bi morali biti primerljivi s Hrvaško. Če že moramo postavljati kapico, bi moralo biti deset milijonov evrov proračun, s katerim bi lahko upravljali. Trenutno se dogaja, da večje produkcije, če že pokažejo zanimanje, potem ne pridejo. Letos smo recimo po lanskoletni uspešni Netflixovi zgodbi servisirali že tri Netflixove produkcije, ampak so prišle v Slovenijo z manjšimi produkcijskimi elementi svojih del. Kot ustvarjalci torej puščamo odličen vtis, kot servisne produkcije, lokacija tudi, hkrati pa nekako imamo to oviro zgornje meje.

Deset milijonov bi nam omogočalo, da bi privabili 40 milijonov investicij na leto v Slovenijo. Kar zopet pretvorimo v DDV in druge davke, skoraj polovica sredstev gre v namestitve v prehrane. To so samo projektna sredstva. Če pride 500 ljudi s projektom še zasebno zapravljajo in porabljajo sredstva, tako da so možnosti  brezmejne.

Paprepoznavnost države, plus dejstvo, da produkcijske ekipe zapolnijo turistične kapacitete izven sezone in tako podaljšujejo sezono.

Tako je. To vse države vedo in zato se je Avstrija odločila, da z letošnjim letom odpravi vse omejitve in reče nebo je naša meja, ker so videli, da nobena druga investicija v državo ne pride tako hitro in ne odide tako hitro, ne pusti tako veliko denarja v storitvenih sektorjih države in hkrati še privablja turiste, ki na dolgi rok seveda zopet prinesejo denar.

Na koncu pusti tudi veliko reklamo.

Absolutno. Če je Slovenije prepoznavna kot lokacija, kjer se snema filme, to na dolgi rok posledično pomeni tudi priložnost za naš domači film, za boljšo prepoznavnost naših ustvarjalcev. Skratka, zgodba se lahko odvija kot snežna kepa v prihodnosti, da bomo tudi Slovenci končno postali filmski narod, česar - se bojim - si še ne moremo reči.

Rekli ste, da velik dosežek Netflixovega filma, ki je bil sneman v Piranu, ni samo to, da so bili takšni zvezdniki v Piranu, ampak da bo Piran predstavljen kot realna lokacija, kar se do zdaj ni zgodilo. Na Bledu so povedali že pred leti, da opažajo učinke snemanja korejske drame, da se je močno povečal obisk korejskih turistov. Navsezadnje, v začetku napovednika Veščeca vidimo kadre posnete v Sloveniji. To so majhne zgodbe, ki pa lahko pustijo velik vtis.

Absolutno. Mislim, da ni gospodarske dejavnosti, ki bi lahko imela tako močne, daljnosežne promocijske in diplomatske posledice, kot jih ima AV sektor. Tako da, res je. Ta Netflixov film je še vedno v postprodukcijski fazi, tako da ga bomo verjetno videli konec leta ali v začetku naslednjega. Tam bo Piran realna lokacija.

Predjamski grad. To je bila ena velika skrivnostna zadeva, ki se je snemala lani z mnogimi zapleti oboževalcev Veščeca, ker so vsi nekako izvedeli. Skratka, Slovenija se počasi prebija med filmske države, ki so prepoznavne v tej industriji.

Ko pa govoriva o biznisu. Kaj to konkretno pomeni? Kaj delate na tem področju? Kako izgledajo vaši poslovni sestanki, s kom sestankuje?

Filmski center je institucija, ki promovira Slovenijo v tujini kot lokacijo. Delati moramo na tem, da privabljamo tuje partnerje. Zato se organizirajo business to business sestanki, promoviramo se na sejmih, srečujemo z direktorji studijev, tudi Netflixa. Nenehno smo v kontaktu z njihovimi odločevalci, ker se nam zdi pomembno, da imamo tako povratno informacijo o njihovih izkušnjah kot to, da prodorno razvijamo svoje diplomatske poti naprej. Jeseni se bomo prvič odpravili na ameriški filmski sejem. Imamo že kontakte šefov studijev, s katerimi se bomo poskušali dobiti in promovirati Slovenijo, na tak način pa poskušali privabljati velike produkcije k nam.

Omenili ste, da ste sedeli tudi z Netflixovim direktorjem, kakšno je pa njegovo mnenje o Sloveniji, kje vidi prednosti?

Na mojem zadnjem sestanku z direktorjem Netflixa, ki se je zgodil na festivalu v Cannesu, sem bila zelo zadovoljna, ker so imeli odlično izkušnjo v Piranu, kjer so zelo zadovoljni z našim sistemom spodbud in načinom, kako tečejo naši procesi, kako potekajo izplačila. Bili so zelo zadovoljni tudi s samo storitveno izvedbo, produkcijo, našimi delavci, s tehnično podporo. Pravzaprav tako zelo, da nas bodo priporočali tudi drugim večjim studijem v Ameriki, kar je seveda za nas odlična novica.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar