Hrvaška ribja industrija: Rast obsega, visoki vložki, majhne marže

Bloomberg

Hrvaška v zadnjih letih vse bolj izkorišča gospodarske možnosti, ki jih prinaša 5.800 kilometrov jadranske obale, kar vključuje tudi razvoj področja marikulture, tj. gojenja morskih organizmov. Večji igralci na trgu se sicer spopadajo s težavami, od nižjih cen v konkurenčnih državah do kapitalske in delovne intenzivnosti proizvodnje, ki pritiskajo na profitne marže.

Še posebej Hrvaška izstopa pri proizvodnji orade in brancina, kjer je država četrta največja proizvajalka v Evropi, za Turčijo, Grčijo in Španijo, kaže regijska analiza Bloomberg Adria. Pri proizvodnji orade hrvaški tržni delež v Evropi znaša 3,6 odstotka, pri proizvodnji brancina pa 2,8 odstotka. Kot največja ribogojna velesila se je ustoličila Turčija, in sicer "predvsem zaradi znatne devalvacije turške lire, zaradi katere so njihovi proizvodi postali bolj privlačni za druge evropske trge. To je povzročilo povečanje povpraševanja, čemur je sledila prekomerna proizvodnja in padec tržnih cen," pravijo analitiki.

Ribogojna industrija ima slabo ekonomiko, predvsem zaradi pomanjkanja cenovne moči in ekonomije obsega, še ugotavlja analiza; EBITDA marže so običajno v nizkem razponu. Glavni vzrok za nizko donosnost kapitala v tem sektorju je predvsem nizek obrat zalog, ki je posledica več kot eno leto trajajočega proizvodnega cikla.

Zaradi izvozne naravnanosti trga je konkurenca ostra, na cene pa poleg turškega dumpinga vpliva tudi padec povpraševanja v vse manj številčni Evropi. Visoka konkurenca tako pomeni tudi dobro pogajalsko izhodišče za kupce, kljub temu, da analitiki ne vidijo velike verjetnosti, da bi ribe kaj kmalu nadomestil kakšen drug vir proteinov.

Kot zanimivost, v posel z ribami – natančneje tunami – se je že leta 2013 vrgel tudi hrvaški vojni general Ante Gotovina, in sicer nedolgo zatem, ko so ga izpustili iz pripora v Haagu, kjer ga sodišče ni spoznalo za krivega vojnih zločinov. Podjetje Gotovine Pelagos net farma se ukvarja z gojenjem tun in njihovim izvozom na Japonsko, v posel pa je vstopil s poslovnim partnerjem Milanom Mandićem, lastnikom Jadran tune iz Biograda.

Hvala za vse ribe

Obeti hrvaške ribogojne industrije so v veliki meri odvisni od trendov v turški monetarni politiki, ki je v zadnjem času milo rečeno kreativna, saj centralna banka tudi v luči podivjane inflacije ohranja obrestne mere nizko in s tem plava proti toku svetovne monetarne dogme. Začetek boja z inflacijo v Turčiji bi povzročil apreciacijo turške lire in posledično zvišanje uvoznih cen za evropske države v korist hrvaških proizvajalcev. A zaenkrat ni znakov, da bi se turška denarna politika spremenila, kar pomeni, da se bodo proizvajalci v bližnji prihodnosti še naprej soočali z nizkimi cenami.

BloombergAdria.com

"V zadnjih letih je ribogojna proizvodnja prehitela raven povpraševanja, kar je povzročilo nižjo donosnost in znatne ravni dolga. Posledično predvidevamo, da bo prišlo do upočasnitve rasti proizvodnje," še napovedujejo analitiki, ki namesto širitev proizvodnje vidijo več diverzifikacije izdelkov, s poudarkom na predelanih izdelkih z višjo maržo. Pot do finančne vzdržnosti bo naporna in dolgotrajna, opozarjajo.

*Popravljeno v drugem odstavku: Hrvaška je četrta največja proizvajalka orade in brancina v Evropi, ne četrta največja izvoznica.