24. aprila 2023, 08:00
Primanjkljaj v Sloveniji bo letos nižji od prvih napovedi
Neusklajenost fiskalnih politik bi lahko povzročila znižanje ocen bonitetnih agencij
Kako zadolžene so države regije Adria?
Depositphotos
V lanskem letu so javne finance obogatili večji davčni prihodki. Ekonomsko okrevanje in visoka inflacija sta spodbudila prihodke od pobranega davka na dodano vrednost (DDV) in dohodnine. Tudi v letu 2023 bo imela vztrajajoča visoka inflacija pozitiven učinek na davčne prilive. Ta bo izrazitejši v državah z višjimi stopnjami DDV oziroma v državah, v katerih DDV močno prispeva v javni proračun. Gospodarska aktivnost se upočasnjuje, zato je skupina analitikov Bloomberg Adria proučila tveganja odlašanja s spremembami davčne politike.
Celotno analizo lahko preberete na spletni strani Bloomberg Adria Insight.
Ocenjujejo, da bo leto 2023 – ne zgolj v državah regije, ampak tudi drugod – v znamenju višjih javnofinančnih primanjkljajev. Če države predolgo ne bodo uspele zmanjšati fiskalnih vrzeli, obstaja tveganje, da bo to imelo negativne učinke na njihovo prihodnje zadolževanje. To je še posebej pomembno, ker lahko obrestne mere ostanejo višje še več let. Najnovejši podatki kažejo, da je javni dolg držav v regiji predstavljal od 69,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji do 29,6 odstotka v Bosni in Hercegovini (BIH). V prihodnjih letih pričakujejo nižje rasti BDP, kar pomeni, da se javni dolg držav ne bo mogel zmanjšati brez nadaljnjih fiskalnih prilagoditev.
Najmanj zadolžena je bila do 2017 in še vedno ostaja BiH. Glede na nizko stopnjo javnega dolga imajo v BiH še precej možnosti za povečanje zadolževanja, čeprav analitiki v isti sapi opozarjajo, da zadolževanje po trenutnih obrestnih merah morda ne bi bilo zelo učinkovito.
Javnofinančni primanjkljaji se bodo v 2023 povečali v vseh državah regije Adria, pričakuje ekipa analitikov. To se bo odrazilo tudi na stopnjah javnega dolga, ki se bodo še povečevale. Javni dolg, izražen v odstotku BDP, bo zaradi visoke nominalne rasti BDP zdrsnil. Leto 2023 bo še naprej v znamenju visoke inflacije, ki bo dodatno povečala davčne prihodke v začetku leta. V drugi polovici leta pa bo zaradi upočasnitve gospodarske aktivnosti in nižjih davčnih prihodkov začela obremenjevati javne finance.
Trg dela ostaja močan, vendar analitiki opažajo tveganja glede realnih plač. Čeprav so potrošnikom na voljo drugi viri porabe za nadomestilo višjih cen, opažajo ohlajanje povpraševanja. Višje obrestne mere bodo še zmanjšale povpraševanje po gotovinskih posojilih in podražile financiranje. Potrošniki kljub prihrankom ne bodo nagnjeni k porabi. V primerjavi z začetkom leta 2021 se vlade v regiji zaradi višjih obrestnih mer zadolžujejo z dve do štiri odstotne točke višjimi donosi.