Nizozemski regulator Uber naložil 825 milijonov evrov kazni

Ameriški koncern Uber bo moral zaradi večletnih kršitev evropskih pravil o varstvu osebnih podatkov plačati rekordno globo v višini 825 milijonov evrov. Tako je odločil nizozemski organ za varstvo osebnih podatkov. Podjetje je med letoma 2020 in 2022 voznikom samodejno blokiralo uporabniške račune, ne da bi jih o tem obvestilo.

Uberjeva programska oprema je spremljala vedenje voznikov in ocene uporabnikov, piše Quartz. Kadar je sistem voznika označil kot domnevnega goljufa, na primer zaradi nepotrebnih obvozov za zvišanje cene vožnje ali sprejemanja voženj brez namena, da bi jih dejansko opravil, mu je brez človeškega pregleda začasno blokiral račun, je sporočil nizozemski organ za varstvo podatkov (Autoriteit Persoonsgegevens – AP).

AP je še navedel, da je sistem v nekaterih primerih voznike z nizkimi ocenami uporabnikov tudi trajno odstranil s platforme. Po evropskih pravilih o varstvu podatkov tako pomembne odločitve ne smejo biti sprejete zgolj avtomatizirano, je sporočil AP. Poleg tega je Uber kršil tudi pravico voznikov do dostopa do informacij o obdelavi njihovih podatkov, piše Spiegel. Po mnenju regulatorja gre za resen primer kršitve, kar upravičuje izrek tako visoke denarne kazni.

Agencija AP je kazen izračunala na podlagi Uberjevega globalnega prometa v višini približno 44,5 milijarde evrov v letu 2025, je sporočil regulator. GDPR dovoljuje globe v višini do 4 odstotke letnega globalnega prihodka podjetja.

Uber je v izjavi za Euractiv povedal, da se bo pritožil. ''S to odločitvijo in nesorazmerno globo se odločno ne strinjamo,'' je sporočil tiskovni predstavnik. ''Organ je preučil zgodovinske politike, ki so bile ukinjene pred leti,'' so dodali. ''Odločitve, ki vplivajo na sposobnost voznikov, da zaslužijo, jemljemo zelo resno in smo popolnoma zavezani pravični obravnavi.''

Globa po uredbi GDPR je druga najvišja doslej izrečena na podlagi te zakonodaje, ki je začela veljati leta 2018. Višja je bila le kazen v višini 1,2 milijarde evrov, ki jo je irski organ za varstvo podatkov leta 2023 naložil družbi Meta, lastnici Facebooka.

Evropski regulatorji so v zadnjih letih ameriškim tehnološkim velikanom na podlagi pravil o varstvu zasebnosti, konkurenci in digitalnih trgih izrekli več milijard evrov kazni. Družbe Meta, Google, Apple in Amazon so se soočile z več globami, čeprav so bile nekatere najodmevnejše kazni po večletnih pritožbenih postopkih pozneje znižane ali razveljavljene, piše Reuters.

Ameriški predsednik Donald Trump je takšne kazni kritiziral, uradnik ameriškega zunanjega ministrstva pa je aprila dejal, da predstavljajo ''največji posamezni vir trenj'' v gospodarskih odnosih med ZDA in Evropsko unijo (EU).