Kaj slovenska podjetja ocenjujejo kot največje tveganje?

Kibernetska tveganja ostajajo največja grožnja tudi za slovenska podjetja, kaže najnovejši barometer poslovnih tveganj družbe Allianz. Podatki za Slovenijo kažejo, da so se kibernetska tveganja v primerjavi z lanskim letom povzpela z drugega na prvo mesto, kar odraža vse večjo digitalno odvisnost podjetij in hkrati hitro spreminjajoče se okolje groženj.

Na globalni ravni kibernetski incidenti že peto leto zapored zasedajo vrh lestvice; letos jih kot največje tveganje navaja 42 odstotkov vprašanih, kar je tudi najvišji delež doslej in obenem največja prednost pred drugimi tveganji.

Na drugo mesto med tveganji za slovenska podjetja so se letos uvrstile prekinitve poslovanja, vključno z motnjami v dobavni verigi. To je izrazit premik, saj so bile v letu 2025 šele na petem mestu. Drugo mesto si prekinitve poslovanja delijo s političnimi tveganji in nasiljem, kamor sodijo politična nestabilnost, terorizem in drugo. Višje kot lani so tudi makroekonomska tveganja (inflacija, deflacija, spremembe denarne politike), ki so se povzpela na četrto mesto.

Pomemben premik je zaznati tudi pri okoljskih tveganjih. Naravne nesreče, ki so bile lani pri slovenskih podjetjih na prvem mestu, so letos zdrsnile nižje, medtem ko so tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, padla z drugega na šesto mesto. 

Na seznamu tveganj tudi umetna inteligenca

Med novostmi izstopa umetna inteligenca, ki se v Sloveniji letos na seznamu pojavlja prvič in zaseda šesto mesto, globalno pa je njen skok eden največjih. Na svetovni lestvici se je umetna inteligenca povzpela z desetega mesta v 2025 na drugo mesto v 2026, pri čemer jo kot eno ključnih tveganj navaja tretjina anketirancev.

Allianz ob tem opozarja, da podjetja AI vse pogosteje prepoznavajo hkrati kot strateško priložnost in kot vir operativnih, pravnih ter uglednih tveganj – od odgovornosti za avtomatizirane odločitve do vprašanj pristranskosti modelov, intelektualne lastnine in zanesljivosti izhodov.

Kibernetska tveganja in umetna inteligenca se pri tem vse bolj prepletajo. V Allianzu poudarjajo, da so organizacije za ključne podatke in storitve vse bolj odvisne od zunanjih ponudnikov, AI pa lahko okrepi obstoječe ranljivosti. Posebej izpostavljena so mala in srednje velika podjetja, ki so vse pogosteje tarča napadov, hkrati pa imajo praviloma manj virov za preventivo in odziv.

Na globalni ravni se kot pomemben dejavnik tveganj ohranjajo tudi dobavne verige: le tri odstotke anketirancev meni, da so njihove dobavne verige "zelo odporne", medtem ko je skoraj tretjina vprašanih obratovalni zastoj uvrstilo med največja tveganja (globalno na tretje mesto). Ob tem je polovica vprašanih ocenila, da je globalna ohromitev dobavnih verig zaradi geopolitičnega konflikta najverjetnejši scenarij "črnega laboda" v naslednjih petih letih.

Barometer tveganj Allianz temelji na odgovorih 3.338 strokovnjakov za obvladovanje tveganj iz 97 držav in ozemelj in se izvaja že 15. leto. Za slovenska podjetja rezultati prinašajo jasno sporočilo: v ospredju so tveganja, ki lahko hitro in neposredno prekinejo poslovanje – od kibernetskih incidentov do motenj v dobavi – medtem ko se na obzorju hkrati pojavlja nov, hitro rastoč sklop izzivov, povezanih z uvajanjem umetne inteligence.