03. november 2022, 14:15
Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je v lanskem letu predstavljalo 35 odstotkov BDP
Največji delež vhodnih neposrednih naložb glede na delež BDP izkazuje Češka
Povečanje neposrednih naložb je več kot trikratno v primerjavi s predhodnim letom
Bloomberg Mercury
Globalno okolje za mednarodno poslovanje in čezmejne naložbe se je v letošnjem letu dramatično spremenilo glede na lani, in sicer predvsem zaradi vojne v Ukrajini in dolgotrajnih učinkov pandemije covida-19, ugotavlja konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD). Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je v lanskem letu predstavljalo 35 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej manj kot v ostalih primerljivih državah, ugotavlja Banka Slovenije.
Največji delež vhodnih neposrednih naložb glede na delež BDP izkazuje Češka, ki ima v primerjavi s Slovenijo več kot dvakratnik tujih neposrednih naložb. Sledita ji Madžarska in Slovaška, ki prav tako močno presegata delež v primerjavi z nami. V relativnem obsegu vhodnih neposrednih naložb je Sloveniji najbližje Poljska, vendar tudi ta dosega pet odstotnih točk BDP višje vrednosti.
Pregled največjih tujih investitoric v Slovenijo zadnjih nekaj let pokaže dokaj stalen vrstni red najpomembnejših držav. Od leta 2016 naprej kot največje investitorice svoj položaj ohranjajo Avstrija, Luksemburg in Švica. Kot četrta najpomembnejša jim je do leta 2020 sledila Nemčija, vendar pa jo je leta 2021 na tem mestu nadomestila Hrvaška. Ob tem pomembnost izgubljajo Italija, Združeno kraljestvo in Ruska federacija, medtem ko pridobivata Madžarska in Ciper.
Domače gospodarske družbe so konec leta 2021 največ vlagale v tuja podjetja z ozemlja bivše Jugoslavije (s 66,4-odstotnim deležem v celotnih neposrednih naložb v tujini) in Ruske federacije. Prvih pet največjih držav gostiteljic ima tako skupaj kar 72,4-odstotni delež v celotnih neposrednih naložbah v tujini. V letu 2021 so se slovenske neposredne naložbe v tej skupini držav najbolj povečale v Srbiji (za petino) in na Hrvaškem (za 17,1 odstotka), medtem ko so se za 3,6 odstotka znižale v Bosni in Hercegovini, drugje pa so po večini zadržale podobne ravni kot leto prej.