Teden je ponovno minil v znamenju energetske krize v Evropi ter novic glede gospodarskega ohlajanja in povišane inflacije. Preverjali smo stanje na trgu avtomobilov, nepremičnin in kriptovalut. Konec tedna smo posvetili tudi športu in komentarju slovenskega antropologa Dana Podjeda o tem, da smo kot družba še vedno trdno zasidrani v 20. stoletju.
Kako poslujejo slovenska podjetja?
Slovenska podjetja kupujejo ključne energente po načelu dobrega gospodarjenja, a so kljub temu stroški izrazito višji. Nekatera podjetja že manjšajo proizvodnjo, ključno pa bo prvo trimesečje naslednjega leta. Vlada je po pogovorih z gospodarstvom napovedala popravek zakona o subvencijah višjih stroškov elektrike in plina. Namesto dvakratnika bo dovolj povišanje stroškov za 150 odstotkov, prav tako naj bi subvencionirali 50 odstotkov povišanih stroškov in ne 30, kot velja zdaj.
Težav s poslovanjem zaenkrat nima Krka, ki je eno zadnjih podjetij pri nas, ki svojim zaposlenim nudi stanovanjska posojila. Nobeno drugo slovensko borzno podjetje namreč česa podobnega ne ponuja več, so potrdili za Bloomberg Adria. To si lahko privoščijo tudi zaradi visokih denarnih depozitov na bankah, zato smo preverili, koliko denarja se valja na bančnih računih slovenskih borznih podjetij.
Prav tako smo preverili, kako privlačna so za vlagatelje po oceni bonitetnih agencij slovenska podjetja. V regionalni analizi smo ugotovili, da imajo med bankami v regiji Adria slovenske banke najnižji kapitalski dobiček. O stanju slovenskih bank smo govorili s Primožem Dolencem, svetovalcem Banke Slovenije, ki pravi, da so banke likvidnostno in kapitalsko dobro pripravljene na krizo.
Inflacija na Zahodu ne pojenja, v škripcih tudi Kitajska
Pozorno smo spremljali tudi vročo inflacijo, ki polni naslovnice evropskih medijev. V avgustu je inflacija v Nemčiji dosegla nov rekord; ustavila se je pri 7,9 odstotka. Nemška centralna banka napoveduje desetodstotno inflacijo v zadnjem četrtletju. Inflacija je tudi v ZDA visoka in je avgusta presegla pričakovanja, znašala je 8,3 odstotka. Kljub umiritvi cen pogonskih goriv življenjski stroški Američanov še naprej rastejo.
Medtem se evropsko gospodarstvo ohlaja in izza vogala že kuka recesija. Gospodarski obeti za Slovenijo so sicer solidni; če ne bo velikega energetskega šoka, bi se lahko celo izognili recesiji, napoveduje Urad za makroekonomske anlize in razvoj. Munchenski inštitut Ifo pa je za Nemčijo napovedal upad BDP v naslednjem letu, in sicer za 0,3 odstotke.
Nekatere stvari so se tudi pocenile, med njimi zabojniki za ladijski prevoz. V letošnjem letu se je cena zabojnikov prepolovila z vrhunca septembra lani, ob nadaljnjem ohlajanju gospodarstva bi se cene ladijskega prevoza lahko še znižale.
Ohlaja se tudi gospodarstvo na Kitajskem. Največja bolečina Kitajske je ta hip napihovanje nepremičninskega balona, ki lahko poči, dodatna bremena pa predstavljajo covid-19, šibka valuta, povečevanje dolga, recesija in geopolitična trenja.
O tem, kako se da recesijo misliti drugače in pred kakšnimi politično-ekonomskimi izzivi je svet, smo se pogovarjali s politologom na Fakulteti za družbene vede Markom Hočevarjem.
Veliko bo odvisno od tega, kako bomo v Evropi rešili energetsko krizo
Letos je postalo jasno, da na evropskem energetskem trgu ni vse tako, kot bi moralo biti. Ekonomist Jože P. Damijan opozarja, da imamo v Evropi popolnoma zgrešen model regulacije cen elektrike. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nagovoru Evropski parlament pozvala k radikalnim korakom za zajezitev energetske krize, ponovno poudarila pomen racionalizacije potrošnje energije in napovedala "boj" energetskim podjetjem z visokimi dobički ter kapico na cene elektrike.
Slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer je na zasedanju energetskih ministrov EU dejal, da je treba ukrepati takoj, strukturne reforme pa pustiti za kasneje. Med nujnimi ukrepi, ki so na mizi, je tudi kapica na ceno plina. Ob tem je za Bloomberg Adria poudaril, da je energije v Evropi dovolj, da ne bo prišlo do popolnega energetskega lockdowna. Za reševanje energetske krize je državni zbor sprejel poroštveni zakon za energetska podjetja, s katerim je država zagotovila do skupno 1,6 milijarde evrov poroštev.
Hrvaška vlada pa je napovedala, da do 31. marca 2024 prepoveduje izvoz hrvaškega plina, in to le nekaj dni pred tem, ko naj bi s slovenskimi kolegi podpisala solidarnostni sporazum za reševanje pomanjkanja plina. Nemčija je zasegla premoženje ruskega Rosnefta na svojih tleh in napovedala nacionalizacijo treh velikih plinskih distributerjev. Nemčija je še najbolj na udaru energetske krize, saj je kljub enormnim investicijam v obnovljive vire energije močno odvisna od ruskih energetnov. Ti so se izkazali za nezanesljive, je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Urban Rudež s Fakultete za elektrotehniko.
Kaj dogaja na trgih kriptovalut, avtomobilov in nepremičnin?
Indeks strahu in pohlepa bitcoina je že pet mesecev v območju ekstremnega strahu, ether pa je v tem trenutku lahko zanimivejši od bitcoina. Preverili smo, kaj pomeni "združitev" za platformo Ethereum in in digitalni kovanec ether in kaj se dogaja z vrednostjo drugega najbolj priljubljenega digitalnega kovanca.
Morda je investicija v nepremičnino boljša od nepremišljene naložbe v kripto sredstva. Ugotovili smo, da se zaradi povečanih stroškov računica novogradnje izide le še v Ljubljani, zaradi česar ni pričakovati, da bodo cene nepremičnin kmalu drastično upadle.
Upada pa povpraševanje po avtomobilih. Električni in rabljeni avtomobili so rekordno dragi, letošnji podatki s slovenskega trga pa kažejo znake ohlajanja na avtomobilskem trgu. Da bi proizvajalci ostali konkurenčni v negotovih razmerah, uvajajo tudi nekonvencionalne ukrepe. Tako smo poročali, da je virus SUV okužil tudi sveti Ferrari.
Bomo končno vsi lahko gledali prenose športnih tekem slovenske reprezentance?
Teden so zaznamovali tudi športni dogodki. Vlada je sprejela seznam športnih prenosov, ki morajo biti dostopni vsaj 75 odstotkom javnosti. Med njimi so – ob olimpijskih igrah – tudi kvalifikacijske tekme in tekme reprezentance v ekipnih športih na evropskih in svetovnih prvenstvih.
S Tomažem Ambrožičem iz agencije Sport Media Focus smo govorili o prihodnosti športnih prenosov, za katere pravi, da bodo za spletne velikane pospeševalec prodaje. Ob tem smo preverili, kako so televizijske pravice za športne dogodke postale milijardni posli.
Teniški svet pa je pretresla novica, da 41-letni teniški as Roger Federer zaključuje profesionalno kariero teniškega igralca. Preverili smo tudi, koliko zasluži prva nosilka teniškega turnirja v Portorožu Emma Raducanu.
.webp){kind=icon}
