text size
V plinski aferi, ki te dni pretresa hrvaško Ino, v kateri je povzročena škoda ocenjena na več kot milijardo kun (približno 133 milijonov evrov), je ena največjih neznank, kako je mogoče, da nepravilnosti ni opazil nihče, temveč šele banka, ki je opozorila na možnost pranja denarja. Majhno, neznano in novoustanovljeno podjetje je nenadoma začelo trgovati z enormnimi količinami plina, ga izvažati v tujino, na svojem računu obračati na stotine milijonov kun, desetine in stotine milijonov kun prihodkov se je prelivalo na račune zasebnikov, reagirali pa niso ne davčni inšpektorji, regulatorji ali uradniki, temveč banke.
.webp){kind=icon}
