Industrijska proizvodnja se je marca v primerjavi s februarjem zmanjšala za 1,8 odstotka v evrskem območju in za 1,2 odstotka v EU, kažejo sezonsko prilagojeni rezultati Eurostat. Ravno nasprotno je industrijska proizvodnja pri nas v marcu na mesečni ravni rasla, in sicer je zabeležila 3,8-odstotno povečanje. Najbolj se je povišala v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro za 21,2 odstotka, v predelovalnih dejavnostih za 2,2 odstotka in v rudarstvu za 1,5 odstotka.
Na letni ravni se je industrijska proizvodnja v evrskem območju zmanjšala za 0,8 odstotka, v EU pa povečala za 0,7 odstotka. Slovenska industrijska proizvodnja je na letni ravni višja za 2,8 odstotka.
V evrskem območju najbolj upadla proizvodnja investicijskega blaga
Statistiki Eurostata upad industrijske proizvodnje v evrskem območju v mesečni primerjavi pripisujejo predvsem padcu proizvodnje investicijskega blaga (-2,7 odstotka), netrajnih potrošnih dobrin (-2,3 odstotka), dobrin za vmesno porabo (-2,0 odstotka) in energije (-1,7 odstotka). Proizvodnja trajnih potrošnih dobrin jpa se je povečala za 0,8 odstotka.
V EU se je industrijska proizvodnja zmanjšala na področju investicijskih dobrin (-2,6 odstotka), dobrin za vmesno porabo in energijo (-1,4 odstotka) in netrajnih potrošnih dobrin (za odstotek). Povečala pa se je proizvodnja trajnih potrošnih dobrin (0,7 odstotka) in energije (1,3 odstotka).
Največji upad na Slovaškem, največja rast v Litvi
Med državami članicami, za katere so na voljo podatki, so bila največja mesečna znižanja zabeležena na Slovaškem (-5,3 odstotka), Nemčiji (- pet odstotkov) in Luksemburgu (-3,9 odstotka). Največji porast je bil opažen v Litvi (+11,3 odstotka), Estoniji (+5,1 odstotka), Bolgariji in Grčiji (obe za pet odstotkov). Kot rečeno, se je v Sloveniji industrijska proizvodnja marca v primerjavi s februarjem okrepila za 3,8 odstotka.
Eurostat je popravil tudi prve podatke za februar. Obseg industrijske proizvodnje se je takrat na mesečni ravni v območju evra okrepil za 0,5 odstotka (in ne za 0,7 odstotka), v celotni EU pa za 0,6 odstotka (nespremenjeno). Na letni ravni je bila rast v državah z evrom 1,7-odstotna (in ne dvoodstotna), v osemindvajseterici pa 2,8-odstotna (in ne triodstotna).
.webp){kind=icon}
