Junijski padec slovenske industrije, proizvodnja ostaja pod ravnijo iz leta 2021

Junijska industrijska proizvodnja v evrskem območju je na mesečni ravni stagnirala, v celotni Evropski uniji pa se je povečala za 0,2 odstotka, kažejo podatki Eurostata. Maja se je proizvodnja tako v evrskem območju kot v EU povečala za 0,3 odstotka.

V primerjavi z junijem lani se je industrijska proizvodnja v evrskem območju povečala za 0,1 odstotka, v EU pa za 0,6 odstotka.

Med državami članicami, za katere so bili podatki na voljo, so največjo mesečno rast beležile Danska (5,4 odstotka), Hrvaška (5,2 odstotka) ter Litva in Finska (obe 2,1 odstotka). Največji upad so zabeležili v Luksemburgu (10,7 odstotka), na Portugalskem (3,9 odstotka) in v Estoniji (2,2 odstotka).

V Sloveniji je industrijska proizvodnja junija na mesečni ravni upadla za dva odstotka, v primerjavi z junijem lani pa se je povečala za 1,7 odstotka.

Na ravni evrskega območja je junijsko rast najbolj podprla proizvodnja netrajnih potrošnih dobrin, ki se je glede na maj povečala za tri odstotke, medtem ko se je proizvodnja energije povečala za 1,5 odstotka. Po drugi strani se je proizvodnja investicijskih dobrin zmanjšala za 1,4 odstotka, proizvodnja vmesnih proizvodov pa za 0,8 odstotka.

 

Na letni ravni so največjo rast industrijske proizvodnje beležile Litva (7,7 odstotka), Danska (6,1 odstotka) in Poljska (4,9 odstotka), največji padci pa so bili v Luksemburgu (7,9 odstotka), Romuniji (5,6 odstotka) in Estoniji (4,6 odstotka).

Podatki kažejo tudi, da slovenska industrijska proizvodnja nižja kot pred petimi leti. Indeks industrijske proizvodnje je junija znašal 93,7 odstotka ravni iz leta 2021, medtem ko je bilo povprečje evrskega območja pri 98,7 odstotka. To pomeni, da se je industrijska aktivnost v Sloveniji v zadnjih petih letih zmanjšala precej bolj kot v povprečju držav z evrom.