Zgodbe tedna: DeepSeek, poslovanje Krke in februarske dražbe

Dobro jutro. V vikend vstopamo z najbolj odmevajočimi zgodbami minulega tedna. Za vihar na finančnih trgih in v svetu tehnologije je poskrbel model umetne inteligence kitajskega zagonskega podjetja DeepSeek.

Kitajski startup DeepSeek je začel manjšo revolucijo v izdelovanju novih modelov učenja za sisteme umetne inteligence (AI). Njihov novi model - DeepSeek-R1 in DeepSeek-R1 Zero - je po poročilu, ki ga je podjetje objavilo na spletu kar 98 odstotkov cenejše od modelov, kot jih razvijajo na zahodu. Za izdelavo naj bi porabili manj kot šest milijonov dolarjev, medtem ko po besedah direktorja Anthropica Daria Amodeia podobni sistemi v tujini stanejo tudi po stokrat več.  

Nov model je po ocenah strokovnjakov, skoraj na ravni modelov OpenAI 4o, in boljši recimo od Metinega modela, ki ga razvija. In kar je najbolj nenavadno DeepSeekova koda je odprta, kar pomeni, da si jo v teoriji vsak lahko prisvoji in dopolni po lasnih željah. 

DeepSeek: Vse kar morate vedeti na enem mestu.

DeepSeek ali kako Kitajska razvija umetno inteligenco

Kitajsko preobrazbo v proizvajalko tehnološko naprednih proizvodov nekdanja dopisnica iz Pekinga za časnik Delo Zorana Baković povzame z besedami, da so Kitajci "poceni superge in majice zamenjali za e-avtomobile, baterije in čipe".

DeepSeek je plod vizije sklada tveganega kapitala High Flyer, ki je UI pri borznem trgovanju začel vpeljevati že leta 2015. Sklad je prav z uporabo napredne tehnologije postal eden največjih in najuspešnejših na Kitajskem, navaja The Economist.

Je predsednik Xi Jinping s 'prebojem na področju UI' že pred mesecem napovedal DeepSeek?

DeepSeek: Kaj lahko kitajski AI nauči običajnega vlagatelja?

Je pretres na finančnih trgih zaradi prihoda kitajskega modela umetne inteligence DeepSeek ogrozil potencial ameriških visokotehnoloških podjetij? Ali so visoka vrednotenja delnic Nvidie precenjena? Kje so naložbene priložnosti za vlagatelje na finančnih trgih?

Delnice IT-podjetij so še vedno privlačne za investicijo, čeprav so njihova vrednotenja visoka. Nismo še v razmerah borznega balončka, kot smo ga doživeli ob začetku tisočletja (tako imenovani pika kom mehurček), pravi Rok Vrčkovnik, upravitelj premoženja pri NLB Skladih.

Katere panoge so zanimive za investicije?

A. L.

 

Jože Colarič: Približujemo se dvema milijardama evrov prodaje

Novomeški farmacevt Krka je v letu 2024 ustvaril 1,91 milijarde evrov prihodkov, kar je šest odstotkov več kot leto prej, je dejal predsednik uprave Krke Jože Colarič in poudaril, da gre za oceno, saj morajo revizorji še opraviti svoje delo. "Približujemo se dvema milijardama evrov prodaje," je dejal Colarič. Kar 94 odstotkov prodaje skupina ustvarja zunaj Slovenije.

Samo v Sloveniji so ustvarili 121 milijonov evrov, kar je šest odstotkov več kot v letu predtem. Čisti dobiček je po oceni znašal 353,4 milijona evrov. Največji delež prihodkov so ustvarili na trgih Vzhodne Evrope, največji trg pa je Ruska federaciji, ki ji sledita Poljska in Ukrajina. 

Poslovanje Krke.

Primerjava farmacevtov: Krka raste najpočasneje, dobičkonosnost upada

Preverili smo, kako se Krka primerja z največjimi tekmeci, kako ti poslujejo, kakšne marže ustvarjajo in kako so se v zadnjem letu gibale njihove delnice. Krka se najpogosteje primerja z madžarskim farmacevtom Gedeon Richter, v družbi pa se radi merijo še z nemško proizvajalko generikov Stado in britansko Hikmo.

Kateri so glavni tekmeci?

Poslovanje Krke: "Vprašanje je, ali bodo lahko obdržali tako visoke marže"

"Mislim, da ni bilo posebnih presenečenj," je danes objavljene rezultate Krke za Bloomberg Adria TV komentiral analitik Ipopeme Securities Vladan Pavlović, ki spremlja poslovanje Krke. Dodaja, da je EBITDA-marža še vedno visoka in znaša 27 odstotkov, edino, kar lahko preseneti, je valutno tveganje in tokrat je bilo pozitivno, je dejal.

Na poslovanje so po mnenju sogovornika vplivale tri stvari: poleg prej omenjenega valutnega tveganja, to je razmerje med ruskim rubljem in evrom, še padec prihodkov iz prodaje zdravil brez recepta (verjetno, ker ni bilo hujše sezone gripe) in znižanje prodaje na trgih, kot je Nemčija. Pavlović sklepa, da "verjetno tam odstopajo od določenih naročil zaradi neugodnih referenčnih cen". "Krka se premika na bolj perspektivne trge. To ni nujno nič dramatičnega, vedno se lahko vrnejo, ko bodo boljši pogoji," je dejal Pavlović.

"Krka je boljša od glavnih konkurentov iz regije," pravi analitik Vladan Pavlović.

To so nepremičnine, ki jih boste lahko dražili februarja

Pripravili smo pregled nepremičnin, ki jih boste lahko kupili na dražbah v februarju. Nepremičnine so naprodaj v izvršilnih postopkih stečajev ter na dražbah občin in sklada. Pišemo o stanovanjih v Ljubljani in na Obali. V Ljubljani bosta naprodaj dve večji dupleks stanovanji. Še enemu stanovanju v Ljubljani boste na dražbi lahko zniževali izklicno ceno. Za polovico ocenjene vrednosti bo naprodaj poslovni prostor v središču Ljubljane.

Dražbe smo razvrstili časovno. Najprej bodo naprodaj stavbna zemljišča na Obali.

Igor Štemberger, Ilirika, o Vzajemni: To je pol Slovenije, to ni hec

Dobrih 400 tisoč zavarovancev Vzajemne, ki jim pripada delež do 120 evrov, si te dni beli glavo z iskanjem odgovora na vprašanje, ali naj raje vzamejo ponujeni denar ali pa sprejmejo odločitev, da se jim vsak pripisani evro v deležu nadomesti z delnico Vzajemne. Za mnenje o ponujeni izbiri smo prosili Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije, in direktorja borznoposredniške hiše Ilirika Igorja Štembergerja.

"Prav je, da povemo, da je to zelo zahteven projekt. Velika zadeva. To je pol Slovenije. To ni hec," je v krajšem pogovoru preoblikovanje Vzajemne komentiral Štemberger.

Kaj bi lahko dvignilo vrednost delnice Vzajemne?

STA

 

Pokojninska reforma: Golob pravi, da bo 40 let dela dovolj

Predsednik vlade Robert Golob napoveduje zaključek pogajanj o pokojninski reformi do konca februarja. Preverili smo, kako daleč so pogajanja, kaj menijo socialni partnerji in kaj prinaša pokojninska reforma.

"V tem trenutku poteka zelo aktiven socialni dialog in pogajanja s socialnimi partnerji," je ta teden na poslansko vprašanje v parlamentu o pokojninski reformi odgovoril Golob. Podrobnosti o pogajanjih ni želel navajati, ker bi to lahko ogrozilo njihov potek. "Enako kot v primeru plačne reforme, ko se nismo pogajali prek javnosti, se tudi tukaj moram tej temi v veliki meri izogniti," je povedal premier.

Delodajalci se zavzemajo za podaljšanje delovne dobe.

Ukrajinski mir: Šibka Rusija, raztrgana Ukrajina in mirovnik Trump

"Določale nas bodo vojne, ki jih končamo, ali tiste, v katere se ne zapletamo. Moja zapuščina bo zapuščina mirovnika," je na inavguraciji glede svoje mednarodne agende presenetljivo dejal ameriški predsednik Donald Trump.

A nasproti mu stojita ruski vladar Vladimir Putin s carističnimi ambicijami in kljubovalni ukrajinski voditelj Volodimir Zelenski, ki se ni pripravljen odreči ozemeljski celovitosti, suverenosti in proevropski drži; pri čemer pa nikakor ni jasno, kakšno vlogo bodo odigrale –  če sploh –  Kitajska in evropske zaveznice Nata.

Bodo ZDA odrezale pomoč? Obramboslovka Jelena Juvan: Zamrznitev konflikta ali kapitulacija Ukrajine.

Urban Červek

 

Rušenje silosov Žita: Se prehranski varnosti odrekamo na račun stanovanj?

Ali Slovenija na račun gradnje stanovanjskih objektov ogroža svoje strateške rezerve hrane ter tako izgublja prehransko suverenost? To je vprašanje, ki izhaja iz navedbe agrarnega ekonomista Aleša Kuharja, ki je v nedavnem intervjuju za Bloomberg Adria dejal, da je nivo prehranske varnosti zaradi prehajanja večjih živilsko-predelovalnih koncernov v roke tujih lastnikov, zlasti tistih iz držav Balkana v Sloveniji, "neustrezen".

"Samo poglejte primer Žita. Prevzem Žita je v nebo vpijoč škandal,'' je v zvezi s tem povedal strokovnjak in dodal, da je bila prodaja pekovskega podjetja hrvaškemu živilcu Podravki "velika napaka". Vodstvo Žita medtem pojasnjuje, da podjetje silosov v Ljubljani za skladiščenje pšenice "ne uporablja že 13 let". Takrat so namreč "celotno skladiščenje pšenice in mletje le-te preselili v naše mlinarsko središče Mlin Žito v Mariboru".

Ministrstvo: Silosi niso bili uporabljeni za strateške rezerve.

Ocena sezone: Bodo omrežnine zapečatile usodo manjših smučišč?

O uspešnosti letošnje smučarske sezone in perspektivi slovenske smučarske industrije smo se pogovarjali z Ernestom Kovačem, sekretarjem Združenja slovenskih žičničarjev pri GZS.

Celoten intervju lahko preberete tukaj.

Pohorje: Bo pomanjkanje snega ogrozilo največje smučišče v državi?

Mariborsko Pohorje je največje smučišče v državi z dolgo tradicijo. Kakšna je perspektiva smučišča, ki je zaradi nizko ležečih terenov zelo izpostavljeno posledicam segrevanja ozračja?

Govorili smo z Rankom Šmigocem, direktorjem podjetja Marprom, ki upravlja smučišče. Celoten pogovor lahko preberete tukaj.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar