Bratušek: Drugi tir bo zmanjšal gnečo na avtocestah. Pišek in Ficko pravita, da ne

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pred dnevi v pogovoru za RTV Slovenija napovedala, da bo po gradnji in začetku delovanja drugega tira med Koprom in Divačo tovorni promet na slovenskih avtocestah upadel.

"Železnice so bile dolga leta zapostavljene tudi zato, ker smo se v Sloveniji odločili, da najprej naredimo avtocestni križ. Mislim, da je bila odločitev takrat prava. Železniški projekti so dragi, zato bo trajalo nekaj časa. Ampak leta 2026 bi se, ko bo ta proga zgrajena, moralo tudi na naših avtocestah poznati, da bo na avtocesti iz Luke Koper manj tovornjakov," je povedala ministrica.

Toda stroka in gospodarstveniki ji oporekajo. "To je čisto zavajanje. Promet se bo še vedno povečeval, tudi ko bo železniška proga zgrajena, vendar počasneje," je bil v pogovoru za Bloomberg Adria oster Gregor Ficko iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Podobno skeptičen je tudi Peter Pišek, lastnik podjetja Pišek & HSF Logistics iz Celja in nekdanji predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Meni namreč, da promet po gradnji drugega tira ne bo upadel.

 

V Avstriji in Italiji so razširili avtoceste

Če bo ob gradnji drugega tira na cestah sto enot tovornjakov, jih bo naslednje leto 105 namesto 115, navaja Ficko. Ne bo se pa zgodilo, da bo promet upadel s 100 enot na 80, je ilustriral s poenostavitvijo.

STA

 

Ficko je napoved utemeljil z diagramom iz investicijskega programa za gradnjo drugega tira, ki "kristalno jasno" napoveduje povečevanje tovornega prometa tudi po gradnji tira. "Torej se je že pred gradnjo vedelo, da se tovorni promet ne bo zmanjšal," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Ficko.

V Sloveniji je pač sprejeta politična odločitev, da novih cest ne bomo gradili, ugotavlja Ficko.

Spomnimo, da se je gradnja drugega tira med Koprom in Divačo začela maja 2021, novi odsek pa je dolg 27,1 kilometra. Njegova gradnja, ki naj bi se končala leta 2026, naj bi stala okoli milijardo in sto milijonov evrov, potem bodo na isti trasi začeli graditi še en tir. Ta naj bi bil dokončan do leta 2030, stal pa bo še dodatnih 354 milijonov evrov.

Strokovnjaki so na težave, s katerimi se zdaj soočamo na avtocestah, ko prihaja do gneč in zastojev, napovedali že vsaj leta 2010, je povedal Ficko. Zdaj je po njegovem mnenju za iskanje rešitev (pre)pozno. V tujini so pravočasno naredili večpasovnice, na primer v okolici Benetk ali na cesti Gradec‒Celovec, kjer so avtoceste šest- ali večpasovne, pravi sogovornik.

Prepričanje, da je problem tovornega prometa rešljiv z železnico, je napačno, pravi Ficko. Čez Slovenijo potekata tudi dva mednarodna prometna koridorja. "Dnevno gre skozi Slovenijo za 150 kilometrov tovornjakov. Kako boste to spravili na vlake?" Slovenija nima infrastrukture za preusmeritev tovornjakov na vlake, pravi Ficko.

"Tovornjak ne skoči sam na vlak kot v risanki. Imeti morate nakladalne sisteme na vhodih v državo, to so velike površine s posebnimi postajami, parkirišči za tovornjake, s prenočišči za voznike." Slovenija je poleg tega zelo majhna, kar dodatno zmanjša ekonomiko prenosa tovornjakov na vlake, našteva Ficko.

Slovenija ni izkoristila svoje lokacije

"Jamčim, da drugi tir ne bo zmanjšal prometa s tovornjaki po avtocestah. Promet letno narašča za štiri do šest odstotkov, železnica pa nikoli ne bo konkurenčna avtocestam. Predvsem kar zadeva odzivni čas," je v pogovoru za Bloomberg Adria ocenil Pišek.

"Slovenija je poleg tega tranzitna država. Geostrateški položaj nam določa, da čez našo državo teče tranzit. Žal pa tega položaja Slovenija ne zna izkoristiti s tem, da bi zgradila gospodarsko in logistično infrastrukturo ob avtocestnem križu. Tu je izgubljena velika priložnost za slovenski proračun in za dodano vrednost gospodarstva," je povedal Pišek.

STA

 

Že zdavnaj bi morali zgraditi tretji in četrti pas na avtocestah, glede rešitve pravi Pišek. Preobremenjenost avtoceste bi lahko zmanjšali tudi z digitalizacijo prometa. "Z gradnjo počivališč in intermodalnih vozlišč bi lahko z digitalizacijo usmerjali celoten promet. S tem bi se povečala varnost in pretočnost. Varnost bi prihranila življenja, pretočnost pa denar," meni Pišek.

Denarja za naložbe je dovolj, tudi pri zasebnikih

Politike se zaveda teh problemov, a spremeni se nič. "Vsi se strinjajo z našim mnenjem ne glede na politično stran. Ampak nekako ne pridemo do izvedbe. Tretjo razvojno os umeščamo v prostor že 50 let, kar je sramota za našo družbo," je povedal Pišek in dodal, da ga dolgoletno opozarjanje na probleme spravlja v obup.

Denarja za naložbe je dovolj, meni Pišek, tudi pri zasebnikih, ki bi projekte v zameno za koncesije izvedli hitro in učinkovito. V nasprotnem primeru prog "še 200 let ne bomo zgradili, ampak se bomo zgolj prepirali".

V Sloveniji je problem umeščanje objektov v prostor. "V svoji državi mi odločamo, kaj bomo zgradili. Ampak smo si naredili takšne birokratske ovire, da ne moremo narediti nič. Ne vem, kaj je narobe, ali ni volje, ni znanja …" Slovenci si po Piškovem mnenju ne zaslužimo tako slabega vodenja države, sklene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar