Pregled dneva: Cinkarna Celje, Euribor in volitve v ZDA

Evropska centralna banka (ECB) je končala višanje ključnih obrestnih mer. To je veliko olajšanje za borze, ki so od takrat že poletele na rekordne ravni. Konec cikla zviševanja obrestnih mer je dobra novica tudi za imetnike posojil s spremenljivimi oziroma variabilnimi obrestnimi merami ter za vse tiste, ki se za najem posojila niso odločili prav zaradi višine obrestnih mer. Nižajo se tudi vrednosti euriborjev, vendar je njihovo gibanje precej nenavadno.

Aleš Skok, predsednik uprave Cinkarne Celje, je v petek, 5. januarja 2024, kupil 800 lotov delnic družbe z oznako CICG po ceni 21 evrov za delnico v skupni vrednosti 16.800 evrov, so sporočili z Ljubljanske borze. Nakup navadnih delnic družbe je bil izveden na Ljubljanski borzi. Po opravljeni transakciji ima Aleš Skok v lasti 800 delnic z oznako CICG, so še sporočili.

Kemična industrija v regiji Adria bo še naprej rasla, vendar počasneje kot v preteklih letih. Glavna težava bo rast prodaje, saj višje cene negativno vplivajo na razpoloženje med potrošniki, v analizi ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria. S stabilizacijo cen surovin in energentov bo manj pritiska na dobičkonosnost, vendar se vsaj kratkoročnemu nihanju marž ne bo mogoče izogniti. Cinkarna Celje ima največjo maržo EBITDA med analiziranimi podjetji, ki je z 28 odstotki daleč nad povprečjem. Za to sta dva razloga: podjetje proizvaja primarno kemikalijo, ki jo prodaja drugim proizvajalcem. Poleg tega se titan uporablja za izdelke z visoko maržo, a manjšim obsegom prodaje. Cinkarni Celje je uspelo izboljšati dobičkonosnost, saj je povečala maržo EBITDA za 2,2 odstotne točke med letoma 2021 in 2022.

S prehodom v leto 2024 se verjetno marsikateri analitik težko spomni časa, ko so bili obeti bolj negotovi oziroma ko smo imeli več vprašanj kot odgovorov. Ali bo recesija ali ekspanzija? Bo inflacija ali deflacija? Bodo višje ali nižje obrestne mere? Večina analitikov je pripravila svoja poročila okoli petih ključnih točk. Prvič, upočasnitev v prvi polovici leta, nato postopno okrevanje. Drugič, neenakomerna, a nadaljnja dezinflacija do konca leta 2024. Tretjič, monetarna politika je dosegla vrhunec, postopno popuščanje po polletju. Četrtič, po upočasnitvi gospodarstva se bo v drugi polovici leta apetit vlagateljev povečal. Petič, ključna tveganja so geopolitika in nepričakovani finančni pretresi. Večina analitikov pričakuje manjšo rast borznih indeksov, v povprečju naj bi indeks S&P 500 zrasel za 10 odstotkov, pri čemer bo prva polovica leta precej negotova. Večina turbulenc pa bo povezanih z volitvami, saj je letos ključno leto za nekatera najmočnejša gospodarstva.

Medtem ko so finančni trgi že nekaj mesecev v nestrpnem pričakovanju glede odobritve ameriške agencije za vrednostne papirje in borzo (SEC) o odobritvi kotirajočih indeksnih skladov (ETF), vezanih na kriptovalute, je Bloombergov analitik Eric Balchunas s kar 95-odstotno verjetnostjo ocenil, da bo regulator odločitev sprejel v naslednjih dneh oziroma še pred iztekom januarja.