Slovenski zdomci: Koliko denarja nakažejo v domovino?

Že nekaj časa tako slovensko kot evropsko gospodarstvo deluje v stanju naravne brezposelnosti, kar pomeni, da imajo na trgu dela kandidati večjo moč kot delodajalci, opažajo kadrovniki. To pa pomeni, da države tekmujejo med seboj za dobre kadre.

To kaže tudi rast obsega nakazil zdomcev v Slovenijo (vse več Slovencev namreč odhaja na delo v tujino), ki so lani presegla 86 milijonov evrov in bila za 15 odstotkov večja kot leta 2021. Med državami, iz katerih prihajajo nakazila, pa je z naskokom prva Švica, od koder pride dobra polovica vseh nakazil, kažejo podatki Banke Slovenije.

Švica je na prvem mestu po obsegu nakazil že več let, v primerjavi z letom 2021 pa je bilo lani nakazil za šest milijonov evrov več. Na drugem mestu je naša severna soseda, od koder je lani prišlo za skoraj 21 milijonov evrov nakazil zdomcev, skoraj štiri milijone evrov več kot leta 2021. Tretja je Nemčija z 18,8 milijona evrov nakazil. 

Pri nas po zakonu ločujemo slovenske državljane, ki živijo in delajo v tujini, na izseljence in zdomce. Zdomci so vsi tisti, ki Slovenijo zapustijo začasno, v državi pa obdržijo stalno prebivališče, izseljenci pa so tisti, ki se za stalno preselijo v tujino in pri nas nimajo stalnega prebivališča. Z davčnega vidika razlikujemo med rezidenti in nerezidenti. 

Stopnja rasti nakazil v Evropski uniji bistveno višja od rasti BDP 

Povečuje se tudi obseg transferjev, ki jih pošiljajo migranti v EU v svoja domača gospodarstva. Leta 2021, za katerega so na voljo zadnji podatki, je bil obseg nakazil za skoraj polovico večji kot leta 2015, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Leta 2021 so osebni transferji nanesli 37,7 milijarde evrov, pri čemer je šla več kot petina vseh nakazil v Severno Afriko. Sledijo Azija (brez Bližnjega in Srednjega vzhoda) z 21 odstotki ali 7,8 milijarde evrov ter evropske države zunaj EU z 19 odstotki ali 7,1 milijarde evrov.

Hrvaška najbolj odvisna od nakazil zdomcev

Eurostat meri tudi stopnjo odvisnosti držav od nakazil zdomcev, in sicer s prikazom deleža prilivov osebnih transferjev glede na BDP posamezne države. Po tem kazalniku je bila od teh nakazil leta 2021 najbolj odvisna Hrvaška, saj pomenijo 7,3 odstotka BDP, sledila je Latvija (3,3 odstotka BDP) in Romunija (3,2 odstotka BDP). Na drugi strani so od teh nakazil najmanj odvisne Irska (manj kot 0,1 odstotka BDP), Grčija, Finska in Nizozemska (vsaka 0,3 odstotka BDP). 

Po tem kazalniku pa močno izstopajo tudi druge države regije Adria, ki niso članice EU. Najbolj je od tega dohodka odvisno Kosovo (18 odstotkov BDP), sledita Črna gora (13,5 odstotka BDP) ter Bosna in Hercegovina (10,5 odstotka BDP).

Lanski geopolitični dogodki so povzročili, da se je intenzivnost človeške mobilnosti po pandemiji znova povečala. To pa je vplivali tudi na poti nakazil. Ruska federacija je dosegla rekordna nakazila, ki so lani znašala približno 21 odstotkov BDP, kažejo podatki Združenih narodov. Gre za občutno povečanje, saj so nakazila zdomcev v letu 2021 dosegla 13 odstotkov.