Politika

Trg dela: Število dolgotrajno bolniško odsotnih se je podvojilo

Avtor: Urban Červek

18. september 2023, 17:00

Število samozaposlenih večje že šesti mesec zapored

Opazneje je na mesečni ravni upadlo število delovno aktivnih žensk

Upad števila zaposlenih v več kot polovici dejavnosti

Največji upad so zaznali v izobraževanju, kar je v poletnih mesecih običajno.

Depositphotos

Število delovno aktivnih se je v Sloveniji julija primerjavi z junijem zmanjšalo za 0,3 odstotka, na okoli 933 tisoč oseb, zaposlenih je bilo približno 2.600 manj, samozaposlenih pa nekoliko več (približno 200 oseb ali za 0,2 odstotka več), kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada (Surs).

Število samozaposlenih se je povečalo že šesti zaporedni mesec in je največje, odkar Surs spremlja podatke o delovno aktivnem prebivalstvu. Prejšnji mesec jih je bilo 100.509.

Največji upad so zaznali v izobraževanju, kar je v poletnih mesecih običajno.

Opazneje je na mesečni ravni upadlo število delovno aktivnih žensk, za nekaj več kot 1.900 ali za 0,5 odstotka, skoraj polovica jih je delala v izobraževanju. Kljub padcu v primerjavi z junijem je bilo julija letos delovno aktivnih skupno za 1,2 odstotka več kot leto prej.

Upad števila zaposlenih v več kot polovici dejavnosti

V primerjavi z junijem se je število delovno aktivnih povečalo v osmih, zmanjšalo pa na 12 področjih dejavnosti. Najbolj je naraslo v gradbeništvu (skoraj 300 oseb ali za 0,4 odstotka več), sledile so informacijske in komunikacijske dejavnosti (rast za nekaj več kot 60 oseb ali za 0,2 odstotka).

Največji upad so zaznali v izobraževanju (za nekaj več kot 1.100 oseb ali za 1,4 odstotka), kar je v poletnih mesecih običajno. Opazno manj delovno aktivnih je bilo tudi v predelovalnih dejavnostih, in sicer za nekaj več kot 600 oseb ali za 0,3 odstotka manj.

Več delovno aktivnih z daljšo odsotnostjo z dela

Julija je bilo z dela dlje odsotnih nekaj več kot 44.900 delovno aktivnih, kar je 4,8 odstotka delovno aktivnega prebivalstva, kažejo podatki. Od tega je bilo 15.900 oseb odsotnih zaradi starševskega varstva oziroma porodniškega dopusta, nekaj manj kot 29 tisoč pa jih je bilo dolgotrajno bolniško odsotnih (več kot 30 delovnih dni).

Pregled daljšega časovnega obdobja kaže naraščanje števila delovno aktivnih z daljšo odsotnostjo z dela, ugotavljajo pri Sursu. "Medtem ko pri številu tistih, ki so odsotni zaradi starševskega varstva oziroma porodniškega dopusta, ni večjih nihanj, pa je pri številu tistih z dolgotrajno bolniško odsotnostjo rast opaznejša."

V desetih letih se je število dolgotrajno bolniško odsotnih podvojilo. Konec leta 2012 je bilo dolgotrajno bolniško odsotnih nekaj manj kot 15.600 delovno aktivnih, konec leta 2022 pa približno 31.500. "Rast je povezana z zviševanjem povprečne starosti delovno aktivnih, po letu 2020 pa je to tudi posledica epidemije covida 19," ugotavljajo statistiki.

Zaradi absentizma lani izgubljenih 20,5 milijona koledarskih dni

Kot smo poročali, absentizem, odsotnost z delovnega mesta zaradi bolniškega dopusta, zdravstveno blagajno kot tudi delodajalce vsako leto staneta več. Lani je bilo zaradi bolniške odsotnosti pri zaposlenih delavcih izgubljenih 20,5 milijona koledarskih dni, vsak zaposleni je bil v povprečju nezmožen za delo 21,6 dneva, kar pomeni 5,9 odstotka izgubljenih koledarskih dni v letu 2022.

Ko bolniška odsotnost traja več kot 31 dni, se strošek plačila bolniškega nadomestila z delodajalca prenese na zdravstveno zavarovalnico.