Ali zavarovanje odškodninske odgovornosti nadzornikov ne bo več boniteta?

Čeprav je v zakonu črno na belem zapisano, da so nadzorniki družbe solidarno odgovorni za nastalo škodo, ki je posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo vestno ravnanje, pa je šele precedenčni primer Luke Koper pokazal na razpoke tega instituta. Nadzorniki so namreč za svoje ravnanje odgovorni z osebnim premoženjem, številna podjetja pa se ne odločijo za zavarovanje odgovornosti organov vodenja, ker je davčna obravnava tega neugodna.

Kot smo poročali v začetku avgusta, so nekdanji nadzorniki Luke Koper odškodninsko odgovorni za nakup 10-odstotnega deleža družbe TTI v višini 16,39 milijona evrov s pripadajočimi obrestmi, je odločilo koprsko sodišče. Sodba je pravnomočna. Revizija posla po razrešitvi uprave je namreč pokazala, da je bil lastniški delež preplačan. "Gre za precedenčen primer pri nas, v takem obsegu sodbe še nismo imeli," je primer takrat komentiral prvi med nadzorniki Gorazd Podbevšek. 

Vprašanje pa je, koliko odškodnine bo Luka Koper sploh prejela, saj družba takrat tovrstnega zavarovanja ni imela sklenjenega. Ker je sodba pravnomočna, bi lahko družba uporabila izvršbo, nekdanji nadzorniki pa bi se lahko zaradi visoke odškodnine znašli v osebnem stečaju. 

Zavarovanje odškodninske odgovornosti boniteta

Ker v slovenskem prostoru takšnega večjega primera dokazane odgovornosti nadzornikov nismo poznali, se o tem institutu korporacijskega upravljanja ni veliko govorilo. Kljub temu pa so na vrzel v slovenskem davčnem sistemu opozorili tako na Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ) kot na Združenju nadzornikov Slovenije (ZNS).

"Na slovenskem zavarovalnem trgu se v praksi srečujemo z odklonilnim odnosom poslovodstva in predstavnikov nadzornih svetov do sklenitve tovrstnih odškodninskih zavarovanj odgovornosti, predvsem zaradi prevelike davčne obremenitve," so zapisali na SZZ. V Evropi smo po njihovih podatkih namreč ena redkih izjem (poleg Hrvaške), kjer se zavarovalna premija iz korporativnega zavarovanja odgovornosti upošteva kot davčna obveznost posameznika (boniteta). 

V drugih evropskih državah zavarovalna premija ni opredeljena kot boniteta za posameznika, tudi v državah, v katerih je gospodarskopravna ureditev primerljiva s slovensko. "Tako je na primer že leta 2002 nemško finančno ministrstvo odločilo, da korporativno odškodninsko zavarovanje ni boniteta, če je zavarovalno kritje primarno namenjeno zaščiti vrednosti družbe," navajajo na SZZ.

Pingpong Fursa in interesnih združenj

Hkrati  na SZZ poudarjajo, da zavarovalnice pri izstavitvi računa za plačilo zavarovalne premije upoštevajo tudi trenutno veljavni 8,5-odstotni davek od prometa zavarovalnih poslov. Po oceni Slovenskega zavarovalnega združenja in drugih deležnikov na zavarovalnem trgu je bilo v letu 2021 plačanega za okoli 700 tisoč evrov davka. "Če bodo zavarovanci ocenili, da je davčna obremenitev za njih nesprejemljiva, zavarovanj sploh ne bodo več sklepali," opozarjajo na SZZ.

Takšna zavarovanja odgovornosti organov vodenja in nadzora pa po besedah Podbevška predvsem ščitijo interes družbe, ne posameznikov. "Če podjetje takšno polico ima, se lahko zasleduje interes poplačila škode družbi. Zavarovalnica družbi kot oškodovanki izplača zavarovalnino v višini zavarovalne vsote, ta zavarovalnina pa po svoji višini običajno presega premoženje toženih članov organov," pravijo na ZNS. Če družba ne bi sklenila tega zavarovanja, bi škoda, ki jo je utrpela, v takšnih primerih (tudi Luke Koper) lahko ostala nepoplačana.

STA

Pri teh zavarovanjih pa po njegovih besedah vedno pridemo do nekega populističnega pogleda, da je za menedžerje in nadzornike prav, da odgovornost ni zavarovana, ker bodo potem bolj skrbni. "To je absurd. Sklenitelj takšnega zavarovanja in upravičenec je družba," je poudaril Podbevšek. 

Ob izostanku obstoja tovrstnih zavarovanj pri nas je ogroženo ne samo zasebno premoženje lastnikov družb in posameznikov, ampak tudi države. Predstavniki različnih deležnikov so maja na Finančno upravo (Furs) naslovili odziv na novo pojasnilo glede davčne obravnave polic za zavarovanje odgovornosti, saj se pojasnilo iz septembra 2022 z začetkom oktobra 2022 začasno več ni uporabljalo. Ugotovili so namreč, da Furs pri novem stališča SZZ sploh ni upošteval ne glede na številne argumente, zakaj davčna obravnava teh zavarovanj ni ustrezna.

Takšna davčna ureditev tovrstnih zavarovanj je bila tudi že sodno preizkušena. Tako je na primer poljsko vrhovno sodišče konec leta 2020 ugotovilo, da plačila zavarovalne premije po polici za zavarovanje odgovornosti niso prejemki oziroma dohodki teh oseb, če premija ni osebna in zajema splošno opredeljeno skupino zavarovanih oseb. Zato se ne more všteti v davčno osnovo in posledično obdavčiti. 

Kaj pravijo na ministrstvu?

"Na dolgi rok bi bilo treba tovrstna zavarovanja opredeliti kot vsa druga zavarovanja profesionalnih odgovornosti. Tudi Univerzitetni klinični center Ljubljana ima zavarovano odškodninsko odgovornost za zdravnike, tako velja tudi za odvetnike," je ponazoril Podbevšek.

Vprašanja o tem, zakaj je zavarovanje odškodninske odgovornosti nadzornikov opredeljeno kot boniteta, smo poslali tudi na Furs. Odgovorili so nam, da so vprašanja posredovali pristojnemu ministrstvu. Po večtedenskem čakanju smo prejeli odgovor: "Na ministrstvu za finance preučujemo ustreznost sedanje zakonske ureditve, zato o morebitnih spremembah ta trenutek še ne moremo govoriti," so odgovorili z ministrstva.

Predsednik ZNS ob tem opozarja tudi na razmeroma nizka plačila, na katera pristajajo nadzorniki. "Ves čas nevarnost odškodninske odgovornosti obstaja. Če hočeš imeti motivirane strokovnjake v nadzornih svetih, jih moraš po eni strani primerno plačati, po drugi strani pa morajo biti primerno usposobljeni in skrbno ravnati," je bil jasen Podbevšek. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar