Nevroznanost kot orodje za boljše vodenje v poslovnem svetu

Dobro vodenje je ključno za uspešno podjetništvo, saj postavi smer in vizijo za razvoj. Zagotavlja, da so vsi usklajeni in delajo za isti cilj. Učinkoviti vodje navdihujejo in motivirajo zaposlene, da delajo kar najbolje, ter ustvarjajo pozitivno delovno vzdušje, ki vodi k uspehu. Kako pri tem upoštevati in kar najbolje uporabiti načela nevroznanosti, sta za Bloomberg Adria spregovorila Carin-Isabel Knoop, izvršna direktorica Harvardove poslovne šole, in Michael P. H. Stanley, vedenjski nevrolog z bostonske univerze.

"V delovnih okoljih, kjer imajo zaposleni različne pristope k delu in reševanju težav, je dober vodja nekdo, ki usmerja k pravemu komunikacijskemu načinu v okolju, kjer delajo. To doseže tudi s prilagajanjem urnikov, da so zaposleni kar najbolj učinkoviti, a ne izgoreli. Tu lahko koristimo principe nevroznanosti in nevrovodenja za boljše razumevanje kognitivnih procesov v ozadju," je pojasnil Stanley.

Za menedžerje in direktorje je največji izziv, da se ukvarjajo z ljudmi, ki imajo različne komunikacijske vzorce. "A večina si jih želi biti slišana. Govorimo o empatiji, inkluziji ... Pri tem ne pomaga le aktivno poslušanje brez obsojanja, ampak je treba iti bolj v smeri poslušanja z učinkom, da na podlagi tega uvajamo spremembe," je dodala Knoop.

Dober primer uporabe principov nevrovodenja v poslu je delo od doma. Nekaterim to ustreza, saj so pri tem produktivnejši, drugim to ne odgovarja. Vodja, ki ve, kako okolje vpliva na zmožnost človeka, da se skoncentrira, lahko bolje odloča in nadzira to delo. "Ko se odmikamo od osebnih lastnosti in se približujemo kognitivnim domenam, se lahko prilagajamo; ne toliko, da odpuščamo napake, temveč da razumemo, zakaj je do njih prišlo," je povedal Stanley.

 

Prevod intervjuja

Vodenje je ključno za podjetništvo, saj postavi smer in vizijo za podjetje. Zagotavlja, da so vsi usklajeni in delajo za isti cilj. Učinkoviti vodje navdihujejo in motivirajo zaposlene, da delajo kar najbolje, ter ustvarjajo pozitivno delovno vzdušje, ki vodi k uspehu. Zato bo zanimivo poslušati o principih nevrovodenja, o tem, kako nevroznanost aplicirati na vodenje za izboljšanje poslovanja. Pozdravljam Caren Knoop, izvršno direktorico Harvardove poslovne šole, in Michaela Stanleyja, vedenjskega nevrologa z bostonske univerze.

Michael, kako lahko nevroznanost pomaga vodjam, da bolje razumejo zaposlene in ustvarijo bolj vključujoče delovno okolje?

Stanley: To je dobro vprašanje. Če razmišljamo v okviru zgodovine, je pri tem osnova napredek v industrijski psihologiji. Nevroznanost pa pojasni, kaj stoji za to psihologijo. Pozornost in koncentracija nista vedno enaka, razlikujeta se celo pri dvojčkih, ki težav ne rešujejo na enak način. V delovnih okoljih, kjer imajo lahko zaposleni ADHD, avtizem …, je dober vodja nekdo, ki usmerja k pravemu komunikacijskemu načinu v okolju, kjer delajo. To doseže tudi s prilagajanjem urnikov, da so zaposleni najbolj učinkoviti, a ne izgoreli. Boljše razumevanje kognitivnih procesov v ozadju lahko uporabimo tudi v poslovnem okolju.

Bodimo konkretnejši. Caren, katere so strategije aktivnega poslušanja za vodje ter kako lahko to izboljša učinkovitost dela in sodelovanja?

Knoop: Kot je rekel Michael, je za vodstvene položaje in direktorje največji izziv, da se ukvarjajo z ljudmi, ki imajo različne komunikacijske vzorce. A večina si jih želi biti slišana. Govorimo o empatiji, inkluziji .. da so ljudje slišani. Ena stvar, ki pomaga pri tem, ni le aktivno poslušanje brez obsojanja, ampak je bolj v smeri poslušanja z učinkom. Lani sem govorila z Dougom McMillonom, izvršnim direktorjem Walmarta. Rekla sem mu, da mi je všeč lokalna trgovina, ki ima človeka, ki te pozdravi ob vhodu. In vprašal me je, za katero trgovino gre. Vidite, da gre za voditelja, ki aktivno išče priložnosti, da izboljša stvari za zaposlene in izboljšave. Začeli so govoriti o svojih zgodbah v podjetju. Direktor ni le aktivno poslušal, ampak je kataliziral spremembe.

Michael, kako lahko uporaba nevroznanosti izboljša odločitve menedžerja?

Stanley: Ves čas vidimo različna vedenja in na podlagi preteklih izkušenj sklepamo, kaj se dogaja v glavi nekoga. A to bi rad preusmeril na to, kaj se natančneje dogaja v njihovih možganih. Veliko ljudi se podobno obnaša v okviru različnih kognitivnih procesov. In dober vodja, ki prepozna vzroke določenega ravnanja, bo morda lahko izbral drugačen način delovanja, nagrajevanja, okolja … Dober primer tega je po mojem mnenju pri ljudeh, ki so se osredotočili na delovno okolje, tudi delo od doma. Nekateri v takem veliko bolje delajo. Za druge je to lahko destruktivno, jih izolira ali moti. Vodja, ki ve, kako okolje vpliva na zmožnost človeka, da se skoncentrira, lahko bolje odloča in nadzira delo. Ko se odmikamo od osebnih lastnosti in se približujemo kognitivnim domenam, se lahko prilagajamo; ne toliko, da odpuščamo napake, temveč da razumemo, zakaj je do njih prišlo.

Še zadnje vprašanje. Caren, prisluhnili vam bomo lahko maja na konferenci na Bledu. Kakšno je vaše sporočilo za menedžerje?

Knoop: Veliko, kar ste spraševali o vodenju in empatiji, je odvisno od zmožnosti ljudi, da si vzamejo čas, da se pogovorijo. In v času epidemije so bile zahteve toliko večje, zato je moj nasvet, da naredite vse, da poskrbite zase in za svoje mentalno zdravje, saj drugače težko naredite kar koli dobrega.

Stanley: Dodal bi, da je poslušanje aktivno možgansko delovanje. Vsi vemo, za kaj gre. A komuniciranje je težje. Stavek 'Ujel sem slona v modri pižami.' lahko razumemo na dva različna načina. Jaz vem, kaj sem mislil, od vaših preteklih izkušenj in sedanjega kognitivnega stanja pa bo odvisno, kako to razumete. Hočem reči, da lahko skušamo bolje razumeti, kaj mislimo, da bomo to lažje tudi skomunicirali.