Evropska centralna banka (ECB) je danes po pričkovanjih zvišala ključno obrestno mero za 0,50 odstotne točke. S tem je osrednja obrestna mera v območju skupne valute najvišje po novembru 2008. Guvernerji pričakujejo, da bodo na naslednjem zasedanju v marcu ključno obrestno mero dvignili še za 50 bazičnih točk in nato ocenili, kakšna bo prihodnja denarna politika. Tudi britanska centralna banka je danes posegla po pričakovanem polodstotnem dvigu.
Tržna vrednost Mete, lastnice Facebooka in Instagrama, se je od novembra povečala za 237 milijard dolarjev, potem ko se je delnica družbe po objavi poslovnih rezultatov danes dvignila za skoraj 20 odstotkov. Vlagatelje so spodbudile izjave izvršnega direktorja Marka Zuckerberga, da bo podjetje v prihodnje "vitkejše". Vlagatelji so se pozitivno odzvali na njegovo napoved.
Medtem ko večje države v Evropi sledijo azijskim v povezovanju glavnih mest s hitrimi vlaki, se slovenska železniška infrastruktura s pomočjo evropskih sredstev šele integrira v evropski prometni sistem TEN-T (Trans-European Transport System, angl.), vlaki pa vozijo precej počasneje.
Preberi še
Zgodbe dneva: Centralne banke, inflacija in gradbeništvo
V ospredju pozornosti zasedanje Evropske centralne banke in Federal Reserve.
01.02.2023
Zgodbe dneva: Korupcija, študentska prehrana in gospodarska rast
Posodobljena lestvica korupcije kaže na nazadovanje Slovenije.
31.01.2023
Zgodbe dneva: Pokojninski skladi, avtomobili in ECB
Pokojninski skladi v Sloveniji lani z negativno donosnostjo.
30.01.2023
Zgodbe dneva: Top 50 najvplivnejših v regiji, Tesla in Krka
Na enem mestu smo zbrali glavne novice dneva.
26.01.2023
V drugi polovici lanskega leta so se pri podjetjih nabrale skrbi. Težave se pojavljajo predvsem za podjetja z visokimi deleži stroška energije in stroška dela v strukturi stroškov. Trenutni pogoji so težki zlasti za podjetja, ki delujejo v konkurenčnih panogah z nizkimi maržami. Preberite, kako se bodo tega lotila slovenska podjetja.
Da običajno težko pričakovana pomlad na ukrajinskem bojišču ne bo prinesla razcveta miru, ampak še več prelivanja krvi, dokazuje mrzlično stopnjevanje aktivnosti na obeh straneh frontne črte. Marsikaj odločilnega za prerazporeditev razmerja sil pred napovedano rusko ofenzivo se dogaja tudi v zaledju frontne črte in širšem evropskem prostoru, pomemben del katerega je Balkan in z njim Slovenija. Putinova zasebna vojska novači tudi po Balkanu; izvzeta ni niti Slovenija.
Po več kot osemodstotni rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2021 naj bi lani rast upadla na približno pet odstotkov. Za letos se napovedi gibljejo vse od 0,5 do 1,8 odstotka. Razlika med najbolj pesimistično in najbolj optimistično napovedjo je kar 1,3 odstotne točke. Preverili smo, zakaj prihaja do razlik.
.webp){kind=icon}
