Teden so najbolj zaznamovale novice na domači sceni. Poročali smo tudi o novem zvišanju ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) in o poslovnih rezultatih največjih ameriških podjetij.
Slovenija
Vlada za prihodnje leto načrtuje temeljito prevetritev davčne politike, je sporočil predsednik vlade Robert Golob. Paket davčnih sprememb bodo javnosti predstavili v začetku naslednjega leta. To je v intervjuju za Bloomberg Adria potrdil tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Minister za delo Luka Mesec je napovedal tudi dvig minimalne plače na 804 evre neto še letos, naslednje leto pa bi se lahko povzpela višje od 850 evrov neto. Za 4,5 odstotka se bodo novembra zvišale tudi pokojnine.
Trg dela v Sloveniji je sicer še vedno v dobri kondiciji. Slovenski kadrovniki vala odpuščanj letos ne pričakujejo, neznanka je naslednje leto. Prav tako bi lahko po besedah ministra Mesca v praksi za stalno zaživel skrajšan delovnik.
Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je v intervjuju za našo televizijo napovedal, da bo slovensko gospodarstvo naslednje leto zraslo minimalno, kar bo dovolj, da se obdrži nizka stopnja brezposelnosti. Dobra novica je tudi ta, da se je inflacija v oktobru umirila – v Sloveniji je upadla na 10,3 odstotka (harmonizirano).
Pod drobnogled smo vzeli tudi slovensko zdravstvo. Vlada ter sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides sta se v stavkovnem sporazumu dogovorila o oblikovanju ločenega plačnega stebra. Medtem ko se zdravniki borijo za svoje plače, je na drugi strani pacient, ki čeprav vsak mesec plačuje za zdravstvo, čaka v vrsti – včasih tudi leta – na nekatere zdravstvene preglede. Izračunali smo, da povprečen Slovenec v življenju za zdravstvo plača 380 tisoč evrov.
Analizirali smo tudi profil slovenskega varčevalca – konservativnega in nezadolženega – ter preverili, koliko subvencij prejmejo slovenski kmetje in kaj boste lahko novembra kupili na dražbah. V regijski analizi smo preverili, kako se fintech industrija v regiji Adria primerja z globalnimi konkurenti.
Pred dnevom spomina na mrtve smo ugotavljali tudi, koliko v Sloveniji stane pogreb.
Evropa
Na evropskem prizorišču je teden zaznamovala ECB, ki je v boju s povišano inflacijo ponovno zvišala ključne obrestne mere za 75 bazičnih točk. To je napovedala tudi večina analitikov. Predsednica ECB Christine Lagarde je napovedala nadaljevanje zategovanja denarne politike v evrskem območju.
Z razliko od ECB pa je presenetila Nemčija, ki je poročala o 0,3-odstotni gospodarski rasti v tretjem četrtletju, kar je pol odstotne točke več, kot so pričakovali analitiki.
Toplo vreme in velike zaloge zmanjšujejo strah pred pomanjkanjem to zimo. Referenčne terminske pogodbe za plin so 70 odstotkov nižje od najvišjih vrednosti avgusta, evropski plinohrami pa so skoraj napolnjeni. Ker je poraba plina nizka, tankerji z utekočinjenim zemeljskim plinom čakajo pred evropskimi pristanišči.
Združene države Amerike
Po dveh zaporednih četrtletjih krčenja BDP je v letošnjem tretjem trimesečju zrasel tudi BDP Združenih držav Amerike (ZDA), in sicer za 2,6 odstotka, preračunano na letno raven. Kaj to pomeni za odločitve ameriške centralne banke Fed? Ekonomisti v Bloombergovi anketi menijo, da Fed ne bo kapituliral v boju z inflacijo in da bo ključno obrestno mero zviševal vse do petih odstotkov.
Elonu Musku pa je končno uspel nakup Twitterja, za katerega je odštel 44 milijard dolarjev. Vodilni v podjetju si že iščejo nove službe.
Borze
Pozorno smo spremljali poročila o četrtletnih poslovnih rezultatih. Mnoga tehnološka podjetja so razočarala, najbolj Meta in Amazon, delnici katerih sta strmoglavili. Rekordne četrtletne dobičke sta poleti zabeležila ameriška naftna velikana Exxon Mobil in Chevron.
V lastni analizi različnih panog smo ugotovili, da je letos na borzah v zelenem samo energetska. Pri tem smo se vprašali, ali je medved na borzah že dovolj zarjovel, da se splača začeti kupovati delnice letošnjih poražencev.
.webp){kind=icon}
