Tudi minuli teden smo nadaljevali s serijo nepremičninskih člankov. Za nakup nepremičnin smo si Slovenci od bank do konca julija izposodili skoraj osem milijard evrov, skupaj pa imamo na bankah že več kot 25,1 milijarde evrov depozitov. Za več kot milijardo so se povečale tudi vloge gospodinjstev.
Slovenci smo podvojili tudi število računov v tujini. Po najnovejših podatkih ima več kot 130 tisoč Slovencev odprt račun v tujini. Do septembra je v tujini imelo plačilne račune, prijavljene pri Finančni upravi RS (Furs) in vpisane v davčni register, 135.965 davčnih zavezancev. Opaziti je tudi, da rastejo t. i. neobanke; najbolj priljubljeni sta nemška N26 in britanska Revolut.
Veliko pozornosti je pritegnila tema o državnih obveznicah. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so letos poskočile po vsem svetu. To velja tudi za države regije Adria, kjer so petletne državne obveznice letos zabeležile rast v višini od 2,5 do šest odstotnih točk. Vlagatelji se namreč v časih negotovosti izogibajo tveganjem in iščejo varne naložbe.
Pod drobnogled smo vzeli slovensko pekarsko industrijo. Za Bloomberg Adria je ob robu Avdiofestivala v ljubljanski Cukrarni o izzivih govoril Silvester Pečjak, ki vodi Pekarno Pečjak. Kljub oteženim pogojem poslovanja ga ne skrbi za prihodnost njegovega podjetja. Pogovarjali smo se tudi z Danilom Kobalom, predsednikom uprave Mlinotesta in članom upravnega odbora zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Pogovor je tekel o stanju v pekovski industriji, ki je na udaru dražjih energentov in surovin.
Preverili smo tudi, kako pogoste so napake ob obračunu plač. Ob zgodbi o napačnem obračunavanju plač v Leku smo povprašali strokovnjake, ali do takšnih napak v Sloveniji prihaja pogosto in ali je za podjetje bolje, da ima hišnega ali zunanjega računovodjo.
Brali smo tudi o prvi geotermalni elektrarni v Sloveniji, ki jo v občini Lendava gradijo Dravske elektrarne Maribor.
Preverili smo, kaj se dogaja na trgu študentskega dela ter katera so najbolj in najmanj plačana študentska dela. Zaradi rekordne ponudne študentskih del so se dvignile urne postavke v vseh slovenskih regijah, študentske delovne sile pa še vedno primanjkuje.
Pozornost je bila usmerjena tudi v Združene države Amerike (ZDA). Na mesečni ravni se je jedrna inflacija zvišala za 0,6 odstotka. Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) je septembra malenkost upadel, na 8,2 odstotka. Inflacija se je v ZDA že tretji mesec zapored znižala, Fed pa vztraja pri zategovanju denarne politike, kar v luči prihajajoče recesije zbija ceno vrednostnih papirjev.
Brali smo lahko o tem, ali je bolje investirati v zlato ali v obveznice. Čeprav je v očeh mnogih zlato hranilec vrednosti, je cena zlata od marca letos kljub letošnji visoki inflaciji in geopolitičnim trenjem upadla za slabih 20 odstotkov, zato vlagatelji vse bolj pogledujejo proti obveznicam, katerih zahtevana donosnost se viša.
V preteklem tednu smo lahko brali veliko zanimivih pogovorov in intervjujev. V torek smo se pogovarjali z vodilnim geopolitičnim strokovnjakom iz ZDA Ianom Bremmerjem. Teme pogovora so bile vojna v Ukrajini, približevanje držav regije Adria Evropski uniji (EU) in bližajoče se kongresne volitve v ZDA, rezultat katerih bi lahko tlakoval povratek Donalda Trumpa na čelo ameriške države.
Veliko pozornosti je pritegnila nova afera Elona Muska. Bremmer je obtožil Muska, da je s Putinom govoril o vojni v Ukrajini, kar je po ameriški zakonodaji kaznivo dejanje. V primeru obtožbe bi Musk lahko izgubil državne posle.
V sredo je sijal prispevek z Blažem Brodnjakom, predsednikom uprave Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je v intervjuju za finančni podcast Money-How govoril o majhnosti slovenskega trga, energetski krizi, ki jo sam imenuje tretja svetovna vojna, in višjih obrestnih merah, ki bodo po njegovih besedah večji izziv za manjše banke. Povedal je tudi, zakaj je NLB izdala nove podrejene obveznice in ali bo ujela val kripta.
Pogovarjali smo se tudi z Markom Webbrom, in sicer predvsem o tem, kaj po upokojitvi počne nekdanji dirkač formule ena.
.webp){kind=icon}
