Trump: Venezuela bo ZDA poslala nafto v vrednosti do 2,8 milijarde dolarjev

Predsednik ZDA Donald Trump je dejal, da bo Venezuela Združenim državam predala do 50 milijonov sodov nafte, kar je po trenutnih tržnih cenah vredno približno 2,8 milijarde dolarjev. Ob tem je napovedal, da bodo pošiljke prodane, izkupiček pa bo namenjen v korist obeh držav.

Napoved pozno v torek, ki je vsebovala le malo podrobnosti, pomeni pomembno stopnjevanje prizadevanj ameriške vlade za širitev njenega gospodarskega vpliva v Venezueli in širše, potem ko so konec tedna zajeli voditelja Nicolása Madura. To je hkrati tudi udarec za Kitajsko, ki je bila doslej največji kupec venezuelske nafte in tesna partnerica države.

"Z veseljem sporočam, da bodo začasne oblasti v Venezueli Združenim državam Amerike predale med 30 in 50 MILIJONI sodov visokokakovostne, sankcionirane nafte," je Trump zapisal v objavi na družbenem omrežju.

"Ta nafta bo prodana po tržni ceni, denar pa bom nadzoroval jaz kot predsednik Združenih držav Amerike, da se zagotovi, da bo uporabljen v korist prebivalcev Venezuele in Združenih držav," je dodal.

Padec cene nafte

Količine, ki jih navaja Trump, bi predstavljale približno 30 do 50 dni venezuelske proizvodnje nafte pred delno blokado države s strani ZDA — proizvodnje, ki je danes bistveno nižja kot v preteklosti. West Texas Intermediate, ameriška referenčna cena nafte, je po Trumpovih izjavah padla za do 2,4 odstotka in trenutno kotira blizu 56 dolarjev za sod.

Predstavniki ameriškega ministrstva za energijo in Bele hiše se niso odzvali na prošnje za dodatna pojasnila. Tudi venezuelsko ministrstvo za informiranje in ministrstvo za nafto nista odgovorila na prošnje za komentar.

Venezuela ima največje dokazane zaloge surove nafte na svetu, vendar je njena proizvodnja zaradi desetletij zanemarjanja in odhoda številnih tujih naftnih družb močno upadla. Država zdaj predstavlja manj kot odstotek svetovne ponudbe. Analitiki pravijo, da bodo potrebna leta in milijarde dolarjev naložb, da bi proizvodnjo bistveno oživili.

"Kitajska vlada se skoraj zagotovo pripravlja na scenarij, v katerem bodo vse njene pošiljke venezuelske nafte ustavljene," je dejal Christopher Beddor, namestnik direktorja raziskav o Kitajski pri družbi Gavekal Dragonomics.

 

 

"Agresivna ponovna uveljavitev Monroejeve doktrine s strani Trumpove administracije bo imela daljnosežne posledice za Kitajsko. Verjetno bo prisilila k ponovnemu razmisleku o kitajski odvisnosti od uvoza naravnih virov iz številnih drugih latinskoameriških držav."

Trump ni navedel natančnega izvora nafte. Venezuela ima sicer zalogo neodposlane surove nafte, ki se od začetka ameriške blokade prejšnji mesec kopiči v skladiščnih rezervoarjih in na najetih ladjah. Državni naftni velikan Petroleos de Venezuela ima po podatkih pomorske obveščevalne družbe Kpler vse manj prostora za skladiščenje, saj se blokada vleče.

Chevron je medtem zadnje ameriško podjetje, ki še proizvaja in izvaža nafto iz Venezuele na podlagi izjeme od ameriških sankcij. Najelo je floto najmanj 11 ladij, ki naj bi plule v državna pristanišča Jose in Bajo Grande.

Predstavnik Chevrona se na prošnje za komentar ni takoj odzval.

"Tudi na zgornji meji se 30 do 50 milijonov sodov sliši veliko politično, a je ekonomsko malo," je dejal Haris Khurshid, glavni naložbeni direktor pri Karobaar Capital. "To je enkratni tok, ne strukturni premik v ponudbi."

Trump je zapisal, da bo sankcionirana nafta »prevzeta s skladiščnimi ladjami in neposredno pripeljana do razkladalnih pomolov v Združenih državah«. Minister za energijo Chris Wright naj bi bil zadolžen, da načrt izvede "nemudoma".

 

Venezuelska nafta je še posebej primerna za rafinerije ob obali Mehiškega zaliva, od katerih so bile mnoge zgrajene prav za predelavo težke in žveplene surove nafte. Obrati podjetij, kot sta Phillips 66 in Valero Energy, bi lahko imeli od teh pošiljk koristi. Njihove delnice so v ponedeljek poskočile po zajetju Madura.

Del nafte bi lahko končal tudi v komercialnih skladiščih, kar bi lahko povečalo zaloge, ki so trenutno blizu sezonskih najnižjih ravni v zadnjih petih letih.

Televizija ABC je ločeno poročala, da je Trumpova administracija venezuelskemu začasnemu vodstvu pod Delcy Rodríguez sporočila, da mora njena vlada izključno sodelovati z ZDA pri proizvodnji nafte in da mora pri prodaji težke surove nafte dajati prednost ZDA.

Zmanjšanje vezi z dosedanjimi zaveznicami

Bela hiša po poročanju ABC zahteva tudi, da Venezuela zmanjša svoje gospodarske vezi s Kitajsko, Rusijo, Iranom in Kubo, pri čemer se sklicuje na tri neimenovane vire, seznanjene z zadevo. To bi pomenilo popolno politično preusmeritev za Venezuelo, ki se je v zadnjih letih močno zanašala na to četverico za gospodarsko in varnostno stabilnost.

Pred ameriško blokado in zajetjem Madura je bila Kitajska glavni prejemnik močno znižane venezuelske nafte. Ta trgovina se je zdaj večinoma ustavila, razen pošiljk, ki so že v Aziji, Peking pa bo morda moral poiskati druge možnosti, kot sta iraška ali kanadska nafta.

Prizadevanja Washingtona, da bi venezuelski vladi odrezal to življenjsko žilo, potekajo že več tednov, pri čemer so ameriške sile ciljale tudi tankerje. Zasledovale so prazno ladjo Bella 1 vse do Atlantika. Rusija je zdaj po poročanju Wall Street Journala poslala podmornico in druga mornariška sredstva, da bi ladjo pospremila.

S prispevki Lucille Liu, Josha Wingrova, Roba Verdoncka, Craytona Harrisona, Joeja Carrolla, Nathana Risserja in Lucie Kassai