Se Evropi obeta nov val desnega populizma?

Volilna zmaga neofašistke Giorgie Meloni v Italiji, vzpon skrajne desnice na Švedskem, krepitev desnih populistov na Češkem in Slovaškem. Desne politične opcije v Evropi se krepijo, liberalizem pa – tako je pred časom zapisal znani zgodovinar Yuval Noah Harari – ne zna več uspešno odgovoriti na izzive tega stoletja. Ali se nam obeta val desnopopulističnih vlad v Evropi in kaj to pomeni za življenje v Evropski uniji?

Razmere za to so ugodne. Velika energetska kriza, ki je posledica zunanjega geopolitičnega šoka in odziva bruseljskih elit. Visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva, ki poslabšujeta ekonomski položaj delavskega razreda. Negotova prihodnost, ki v ljudeh sproži določen refleks – poveča se naša potreba po varnosti in posledično po močnih voditeljih, ki ponujajo preproste odgovore na kompleksna vprašanja.

Desna politična ideologija stavi na retoriko nacionalizma in avtoritarne politične figure, ki obljubljajo, da bodo s trdim vladanjem v negotovo družbo ponovno vnesli red, stabilnost in varnost. Retorika populizma pa jezo navadnih ljudi usmerja v elite in obljublja, da se bosta v deželi ponovno cedila med in mleko, če bo ljudstvo s prestola vrglo elite in si ponovno zavladalo samo.

"Za desnico je značilno, da kompleksne družbene probleme, ki jih prejšnje politične elite ne znajo nagovorit, nagovorijo kot 'mi proti drugim', kot nacionalno telo proti tujemu vsiljivcu," meni zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič. Da gre za volka v ovčji preobleki, pa opozarja Igor Lukšič, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. "Populizem je zavajujoča ideologija, po kateri elite manipulirajo z glasovi množic. Populizem dela za obstoječo elito," je kritičen politolog.

Vzpon desnice, ker so alternative zatajile

Zgodovinsko gledano so desne politične opcije vedno delovale v prid lastnikom kapitala, leve pa v prid delavcev. Sedaj levica tega razrednega konflikta ne nagovarja več, opozarja Lukšič, vzpon desnice pa je posledica dejstva, da so vse ostale opcije na oblasti zatajile. "Socialdemokrati, socialisti in novonastale leve stranke so preveč sprejeli neoliberalno logiko, po kateri je kvaliteta življenja nekaj, kar je stvar vsakega posameznika, bogatenje peščice ljudi pa stvar države," meni politolog. "Desne stranke niso grožnja, so posledica nereševanja probemov, ki so na mizi."

Bloomberg

 

Navadne ljudi so na cedilu pustili tudi centristi, ki so neuspešno iskali ravnovesje med interesi kapitala in interesi dela. "Ko obstoječi model izgubi del svoje legitimnosti, vidimo vzpon novih, radikalnih sil. Nezmožnost reform in nagovarjanja strukturnih problemov s strani centristov je omogočila vzpon desnice v Italiji," je volilno zmago neofašistov v Italiji komentiral Lisjak Gabrijelčič.

A vsaka situacija je unikatna, opozarja zgodovinar, ki meni, da bi na nedeljskih volitvah v Italiji slavil Mario Draghi, če bi se na tekmo podal s svojo stranko, saj je bil in še vedno je zelo priljubljen med Italijani. Za nastalo situacijo pri naših zahodnih sosedih krivi tudi razpad strankarskega sistema po koncu hladne vojne, ki je do razpada uspešno nevtraliziral skrajne sile tako na desni kot na levi. "Meloni se ni povzpela na oblast, ker bi bil prejšnji premier nepriljubljen, ampak zaradi tega, ker se ji nihče ni zares zoperstavil, ni pokazal alternative."

Ali se nam obeta val ljudskega nezadovoljstva in desnih vlad v Evropi?

"Mislim, da ja," pravi Lukšič, ki dodaja, da gre pri trenutnem reševanju energetske krize bolj ali manj za zaščito profitov, ne pa zaščito ljudi. "Ko bodo ljudje spoznali, da si vodilni v energetskih podjetjih delijo desetine milijonov nagrad, bo marsikomu počil film. In če levi spekter ne bo prevzel iniciative, kako urediti to vprašanje, potem ga bo desni."

Profesor politologije dodaja, da se nam v Evropi obeta demokratični zdrs. "Diktatura je najboljša oblika za pohitreno koncentracijo kapitala, ker odstrani vse moteče elemente – od sindikatov in delavskih strank do vsega ostalega, kar moti hitrejšo koncentracijo kapitala," meni Lukšič. "Desnica, ki prihaja, pa ni nacistična in fašistična desnica, ampak desnica, ki jo je organiziral veliki kapital, ker je bila država preveč zaščitniška do delavske večine."

Evropska unija bi lahko imela težave

Eden glavnih elementov desnopopulističnih strank v Evropi je tudi njihov evroskepticizem. Večje število takšnih vlad bi lahko zamajalo solidarnost in učinkovitost odločanja v Evropski uniji.

Depositphotos

 

"Evropska unija je gotovo pod grožnjo, če pridejo na oblast desničarji," ocenjuje Lisjak Gabrijelčič. "EU bo težje uveljavljala principe pravne države, ker bo sedaj tretja največja država v EU aktivno sabotirala te poskuse, in to na inteligenten način." Zgodovinar še dodaja, da je konec liberalnega centrističnega konsenza zadnjih 30 let in da se bosta v mnogih državah okrepili tako skrajna desnica kot skrajna levica. "Ta antagonizem ekstremov je nevaren za demokracijo."

"Za Evropo niso problem desne vlade, ampak je problem, da se Evropa ne ukvarja z vzpostavljanjem večje stopnje enakosti med ljudmi. Dohodkovna neenakost je velik problem EU, ki ga bo morala rešiti," pa je do evropskega modela povezovanja skeptičen Lukšič.

Obstajajo tudi razlogi za optimizem

"Že ekonomsko krizo leta 2008 je radikalna desnica izkoristila bolj kot radikalna levica. Vdrla je v politični prostor in nekaj časa smo mislili, da je to povodenj, ki nas bo odnesla sto let nazaj," pravi Lisjak Gabrijelčič. "To se ni zgodilo. Izkazalo se je, da je radikalna desnica del političnega sistema, ki bo ostala tu in včasih tudi zmagala. Nauk je, da jih morajo druge (leve) stranke jemati resno."

"Irelevantno je, ali so na oblasti levi ali desni – vsi so kapitalisti, ki spodbujajo hitrejšo koncentracijo kapitala v rokah peščice," pa meni Lukšič. "Razlika je samo v tem, da ko so desni na oblasti, strašijo – oblast ne vzdržuje kulture dialoga, vključenosti ljudi v odločanje, producira sovraštvo namesto upanja in niža standarde javnega diskurza."

Kot pozitivno stran Lukšič navaja, da desne vlade pri ljudeh vedno sprožijo razmislek, refleksijo o družbi, v kateri živimo. "Ko so levi na oblasti, se ljudje razpustijo. Takrat zavlada občutek, da kultura, umetnost, intelektualizem ni nekaj, kar moramo negovati. Ko so na oblasti desni, dobimo povrnjeno predstavo o tem, kako zelo je potrebno vlaganje v reflektivne dejavnosti, kot so kultura, umetnost in izobraževanje," meni Lukšič.

"Ko izgubimo te mehanizme, ki nas delajo ljudi, je nastop desnice lahek in zmeraj prinese to resnico – kako zelo smo blizu temu, kako ta civilizacija v nekih segmentih propada, postaja živalska, je pripravljena hitro preskočiti v neko morijo in diskreditacijo človeškosti na vseh ravneh. Pod desnimi vladami se zavemo, da človeško življenje ni zgolj biznis."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar