Pogosto rečemo, da Slovenci dihamo za šport. Šport je eden glavnih promotorjev Slovenije na tujem, ustvarja izjemno dodano vrednost gospodarstvu in ima velik nacionalni pomen. Pa vendar, če želimo biti konkurenčni v svetu, so za šport potrebne večje naložbe.
Čeprav Slovenija v športu dosega izjemne rezultate, se po vlaganjih in financiranju te panoge še vedno uvršča pod evropsko povprečje. "Morali bi se zgledovati po razvitejših državah in dosledno reformirati sistem športa. Financiranje v športu ni najpomembnejše, a brez tega šport ne more preživeti in biti konkurenčen na mednarodni ravni," pove Sandra Damijan, predavateljica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Leta 2021 so profesorji na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pripravili študijo Satelitski računi za šport, ki je temeljila na podatkih iz leta 2018. Pokazala je, da šport v Sloveniji obsega 1,63 odstotka BDP.
Sredi februarja je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport sporočilo, da bo letos skupaj s partnerskimi organizacijami gospodarstvu, turizmu in športu ponudilo za 672,4 milijona evrov razvojnih spodbud. Športu bo tako iz državnega proračuna namenjenih okoli 43,3 milijona evrov, kar je za 10 milijonov več kot lani, je poročal STA.
Preberi še
Nogometna prvenstva dušijo stroški. Je rešitev soorganizacija?
Naraščajoči stroški in negativni rezultati v gospodarskem, ekološkem in družbenem smislu postavljajo pod vprašaj legitimnost gostitve velikih športnih dogodkov.
22.02.2024
Bi lahko 2034 v Sloveniji prižgali olimpijsko baklo?
Povezava Slovenije z Avstrijo in Italijo pri zimskih olimpijskih igrah bi po mnenju Sandre Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete bila bolj ustrezna kot povezava z državami regije Adria.
20.02.2024
Sarajevo '84: 'Vse republike so imele svoj doprinos, Slovenija pa je prispevala največ'
Sandra Damijan, profesorica na ekonomski fakulteti, je v intervjuju za Bloomberg Adria spregovorila o gospodarskih učinkih olimpijskih iger v Sarajevu in stanju športa v regiji danes.
16.02.2024
'Športni dogodki Slovenijo postavljajo v središče pozornosti'
Tako direktor agencije Extrem Simon Rožnik pravi o nedavnih športnih dogodkih, kot so dobrodelna tekma Aleksandra Čeferina, poslovilna tekma Gorana Dragića in OFEM.
12.02.2024
Olimpijske igre v Parizu: Koliko bo stal obisk? Kako do vstopnice
V četrtek, 8. februarja, bodo v prodajo vstopile zadnje vstopnice za olimpijske igre v Parizu.
06.02.2024
Največji delež proračunskih sredstev bo namenjen sofinanciranju športne infrastrukture, in sicer v višini slabih 32,5 milijona evrov, ki bodo namenjena pretežno občinam. "Mislim, da smo naredili velik korak naprej pri sofinanciranju športa, posebno pri investicijah v športu," je poudaril gospodarski minister Matjaž Han. Dodal je, da bodo skupaj z nekaj evropskimi razpisi, ki imajo veliko manjši delež, v daljšem časovnem obdobju skupaj namenili 65 milijonov evrov.
"Odkar je lanskega aprila šport prešel pod gospodarsko ministrstvo, se je naredilo kar nekaj pozitivnih korakov," pove Damijan, "vendar menim, da moramo biti še bolj učinkoviti pri davčnih spodbudah za vlaganje v šport in povezovanje z gospodarstvom."
Po mnenju Sandre Damijan je podjetjem treba omogočiti davčne olajšave pri vlaganju v šport, predvsem pri vlaganju v mladinske športne dejavnosti. "Potrebovali bi premišljeno in načrtno podporo države velikim športnim prireditvam, sponzorjem in gospodarstvu," pove.
"Precejšni delež sredstev je namenjenih za gradnjo infrastrukture, kar je dobro. Vendar ne smemo pozabiti na druge, za Slovenijo enako pomembne športe, ki morda niso tako priljubljeni. Ti športi zahtevajo manjše vložke in imajo večje multiplikativne učinke za državo, lokalno skupnost in gospodarstvo nasploh," pove Damijan.
"V Sloveniji je multiplikator za vso športno dejavnost 1,77, kar pomeni, da vsakih 100 evrov, ki so vloženi v šport, celotnemu gospodarstvu dolgoročno prinese 177 evrov," pove Sandra Damijan iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kako izkoristiti vrhunske domače športnike?
Slovenska turistična organizacija (STO) že vrsto let Slovenijo skupaj s športnimi ambasadorji, kot so Luka Dončić, Janja Garnbret, Tadej Pogačar in Primož Roglič, predstavlja kot športno turistično destinacijo.
STO je tako v zadnjih letih kot osrednjo promocijsko tematiko opredelil športni turizem. Še posebno zaradi "priložnosti, ki jih ima produkt aktivnih počitnic in športnih dosežkov Slovenije", pove Damijan, ki meni, da bi morali narediti še veliko v sodelovanju z našimi vrhunskimi športniki.
"Vlogo športnikov je treba zastaviti bolj sistemsko," meni profesorica. "Tisti, ki dosegajo vrhunske rezultate, si zaslužijo višje nagrade za njihove dosežke, boljši status, drugačno davčno obravnavo in bistveno izboljšanje dodatkov za pokojnine."
Poskrbeti bi bilo treba tudi za razvoj njihovih karier po umiku iz športa, še pove Damijan. "Športnike bi lahko integrirali v podjetja ali športna zagonska podjetja, če so primerni. To lahko omogočimo s poslovnim izobraževanjem športnikov po umiku iz športa. Podjetjem, ki jih zaposlijo, pa omogočimo davčne olajšave," sklene.