E-pismo: Zaupate državi, da boste dobili primerno pokojnino?

Pozdravljeni. Tokratno pismo sem pripravil novinar spletnega portala Bloomberg Adria Urban Červek. Čeprav mi do državne pokojnine manjka več kot polovica delovne dobe, sem v zadnjem času napisal precej člankov o pokojninah. Kar pomeni, da bom v prihodnje verjetno napisal še kar nekaj člankov (tudi o pokojninah).

Pokojnine so vroča tema. Nič čudnega, država pravkar pripravlja pokojninsko reformo. V njej spreminja ključne postavke, ki bodo vplivale na vsakega bodočega upokojenca. Med njimi starost upokojitve in odstotek, s katerim bodo odmerili pokojnino glede na plačane prispevke.

Spremembam ne bo ušel niti tako imenovani drugi steber prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, v katerem zaposleni varčujejo za dodatno premijo, da bi si izboljšali standard v "tretjem življenjskem obdobju".

Pokojninska reforma predvideva, da bi bili po novem vsi zaposleni samodejno vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje. Ob misli na takšno rešitev se zavarovalničarjem, ki upravljajo denar za dodatne pokojnine, v očeh narišejo simboli za dolarje in evre.

Zavarovalnica si zaračuna 12 odstotkov stroškov

Droben podatek: Modra zavarovalnica, ki kot monopolist upravlja privarčevani denar javnih uslužbencev, si za "administrativne stroške  zavarovanja" zaračunava "do osem odstotkov vrednosti izplačane pokojninske rente". Poleg tega zavarovancem že ob vplačilih odšteje štiri odstotke vplačane premije.

"V nobenem primeru skupni stroški, ki se lahko upoštevajo v izračunu pokojninske rente, ne znašajo več kot 12 odstotkov od pokojninske rente, ki je izplačana zavarovancu," piše v pokojninskem načrtu Modre zavarovalnice. To je meja, ki jo določa zakon. Dvanajstih odstotkov donosa letno na dolgi rok ne dosegajo niti najboljši investicijski skladi.

"Masa bruto plač v državi je 13 do 14 milijard evrov letno. Če pridemo na šest odstotkov tega zneska, je to 800 do 900 milijonov evrov na leto vplačil v drugi steber. To je veliko denarja," je v intervjuju za naš portal povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. In veliko provizij, bi lahko dodali zavarovalničarji.

Javni pokojninski sistem temelji na partnerstvu med generacijami. Sedanji zaposleni plačujejo prispevke, iz katerih se plačujejo pokojnine sedanjim upokojencem. Obenem morajo sedanji zaposleni zaupati, da bodo tudi takrat, ko bodo sami upokojeni, naslednje generacije plačevale dovolj prispevkov za njihove pokojnine.

Mladi računajo na državo

Če želi država povečati vplačila v drugi steber – s čimer je, mimogrede, na posreden način že priznala, da denarja iz prvega stebra ne bo dovolj – mora doseči zaupanje vplačnikov. Na primer tako, da prepreči zlorabe finančne industrije, ki bi v zbranem denarju videla predvsem priložnost za velike zaslužke.

Vplačila v drugi steber bodo namreč še vedno prostovoljna, čeprav bodo poskušali zaposlene 'pretentati' tako, da jih bodo samodejno vpisali v shemo varčevanja. Posameznik pa bo nato moral iz sistema izstopiti (tako imenovani sistem opt-out).

Raziskava med mladimi, ki so jo pripravili na Ekonomski fakulteti, je pokazala, da jih kar 81 odstotkov verjame, da bo država poskrbela za njihove pokojnine, je izpostavil Aljoša Valentinčič. Demografski trendi sicer kažejo, da je to dokaj naivno pričakovanje.

Mladi bi morali zahtevati predvsem to, da je igra poštena; če bodo plačevali prispevke za sedanje upokojence, bodo naslednje generacije poskrbele za njihove pokojnine. In pridobiti zaupanje, da njihovega dodatno privarčevanega denarja ne bodo pojedle provizije pohlepnih finančnikov in inflacija.

V nasprotnem primeru bodo poiskali način, da bodo iz sistema preprosto opt-outali. Lep konec tedna želim.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar