Dobro jutro. V sobotno jutro vas prebujam Uroš Božin, novinar digitalnega uredništva Bloomberg Adria.
Koliko star avto vozite? Moj jih ima 14 let. To je več od slovenskega povprečja, kjer je povprečna starost 11,2 leta. Priznam, da me menjava avtomobila niti ne mika. Problematične niso samo cene, ampak morda celo bolj ponudba avtomobilov. Ti so vse bolj pametni, digitalni, veliki, brezemisijski in brez duše. Nič od naštetega me ne privlači. Avtomobili, ki so mi všeč, se umikajo s trga. Verjetno bi zanimiv avtomobil, ki zadovoljuje moje potrebe, prej našel na trgu rabljenih.
Kot kažejo podatki slovenskega avtomobilskega trga, nisem sam v takšnem razmišljanju, saj se delež rabljenih uvoženih avtomobilov v zadnjih letih veča in dosega rekordne ravni. Rabljenih prodaj je bilo že od nekdaj več, a njihovega natančnega števila ne vemo, ker gre pogosto za menjavo lastnika avtov, ki so v Sloveniji že nekaj časa. V zadnjih časih pa je vse več tudi uvoženih rabljenih avtomobilov, to so v Sloveniji prvič registrirana. Vse to ne pripomore k pomladitvi voznega parka. Uvoženih rabljenih bo v prihodnje še več. Menjave avtov pa bodo še redkejše.
Avtomobile bomo menjali še redkeje
Slovenci vozimo vse starejše avtomobile, ta trend pa se bo nadaljeval. Na AMZS ocenjujejo, da se bo zaradi napovedane prepovedi prodaje novih avtomobilov z notranjim zgorevanjem leta 2035 vozni park še naprej staral, po letu 2035 še hitreje.. ''Pri nas bo po letu 2035 močno padla prodaja novih avtomobilov, hkrati pa se bosta že pred tem začela močno povečevati uvoz in prodaja rabljenih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje, če tega politika ne bo prepovedala.''
Dodajajo, da ukrep vsaj na lokalni ravni, ne bo zmanjšal, temveč najverjetneje celo povečal onesnaženje, ki ga promet povzroča v Sloveniji in tudi še v marsikateri drugi evropski državi. Cirkus z električnimi avtomobili se nadaljuje. Prodaja je v Sloveniji nizka, upad v 2024 pa eden najvišjih v Evropi. Po osmih mesecih je bil delež električnih avtov med novimi 5,4-odstoten. Če iz števila izločimo Teslo, kjer prodajajo le električne avte, je delež električnih avtomobilov pri tradicionalnih znamkah nižji od štirih odstotkov.
Tretjina avtomobilskih tovarn pol praznih
Zima na trgu električnih avtomobilov je avtoindustrijo potisnila v krizo. Krivi sicer niso zgolj električni avtomobili. Res pa je, da je bil prehod industrije nekako 'izsiljen' s strani Bruslja. Kar tretjina avtomobilskih tovarn v Evropi dela s polovičnimi zmogljivostmi ali manj, je poročal Bloomberg. Med temi je tudi Revozova tovarna v Novem mestu. Skrb vzbujajoče stanje kažejo tudi podatki o poslovanju in gibanju tečajev delnic avtomobilistov. Tržna kapitalizacija osmih najbolj znanih evropskih avtomobilskih znamk komaj preseže polovico Tesline.
Kako lahko politika sprejme tako populistično nepremišljeno potezo? To je podobno, kot da bi vsem proizvajalcem ur ukazal, da morajo v nekaj letih prodajati le še elektronske in pametne ure. Švicarji bi bili gotovo na nogah. Politika kaže, da je od evropske realnosti precej oddaljena. Zdi se, da je politiki vseeno, kako se odloča potrošnik. S trenutnim vsiljevanjem elektrike pa bo narejene več škode kot koristi. Če je tehnologija res toliko boljša od klasike, bi na trgu v vsakem primeru uspela preživeti tudi brez prepovedi in subvencij.
Slovenski dobavitelji bi se vključili v kitajske dobavne verige
Preko proizvodnje sestavnih delov z nemškimi podjetji je močno povezana tudi Slovenija. Slovenska avtomobilska industrija predstavlja približno 10 odstotkov BDP. "Bolj kot z Volkswagnom se domači dobavitelji ubadajo z drago energijo in surovinami," povzema in dodaja, da smo v Sloveniji izgubili primarno proizvodnjo aluminija. Razen Taluma iz Kidričevega, bomo "ves aluminij (bomo tako) uvažali iz Kitajske, je opozoril Samo Mirnik, direktor podjetja KLS Ljubno.
Slovenski avtomobilski dobavitelji iščejo pot, da se vključijo v kitajske dobavne verige na tleh EU. Kitajski načrti v Evropi posledica dviga carin na uvoz njihovih e-vozil. "Kitajci bodo carinske ovire preskočili s postavljanjem tovarn, saj bodo BYD na Madžarskem v kratkem sledili še številni drugi v Italiji in Španiji," je povedal direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak. O uspešnosti vključevanje slovenskih družb v številne kitajske avtomobilske posle v EU ne dvomi, saj so bili dobavitelji podobno uspešni tudi pri japonskih in korejskih znamkah, ko so te vzpostavljale svoje evropske proizvodne zmogljivosti. ''Največji in najbolj konkreten projekt, v katerega naše družbe poskušajo vstopiti, je omenjena tovarna BYD na Madžarskem,'' je razkril Seljak.
Rojeva se trgovinska vojna
Evropska komisija je napovedala uvedbo visokih carin na kitajske električne avtomobile. Ta teden bi morale o tem glasovati, vendar je bilo zamaknjeno, ker članice niso bile seznanjene z gradivom, na podlagi katerega naj bi se odločile, kako bodo glasovale. Osrednje vprašanje agende odbora za instrumente trgovinske zaščite je, ali naj povišane carine na kitajska e-vozila v razponu od 7,8 pa vse do 35,3 odstotka novembra za obdobje prihodnjih petih let postanejo trajne.
K temu je treba prišteti že obstoječe 10-odstotne dajatve, kar vsaj v primeru najstrožje kaznovanih kitajskih znamk, kot je koncern SAIC, skupno carinsko stopnjo povzdigne na slabih 50 odstotkov. To je pod 60 odstotki, za kolikor je nekdanja dopisnica časopisa Delo iz Pekinga Zorana Baković ocenila, da je prag vzdržnosti izvoznega modela kitajskih proizvajalcev.
Celotnemu cirkusu bi se lahko izognili, če bi v Bruslju sprejemali manj radikalne ukrepe. Želene učinke bi lahko dosegli z bolj postopnim uvajanjem dostopnejših, uporabniško manj zahtevnih ter okoljsko vse bolj učinkovitih klasičnih in elektrificiranih modelov avtomobilov, meni Peter Kavčič, urednik portala AMZS DoberAvto.si. Električni avtomobili se tako iz kazalnika tehnološke naprednosti, okoljske usmerjenosti in družbene odgovornosti spreminjajo v simbol zgrešene evropske okoljske, industrijske, trgovinske, družbene in mobilnostne politike.
Želim vam lep vikend.