Konferenca STO: Konec maksime 'proizvajati na vzhodu, porabljati na zahodu'?

Včeraj se je v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih začelo 13. ministrsko srečanje. V središču konference, ki bo trajala do četrtka, udeležuje pa se ga 166 predstavnikov držav, bo poskus reforme svetovnega trgovinskega sistema. "Naloga ne bo lahka," je v svojem uvodnem govoru dejala generalna direktorica organizacije Ngozi Okonjo-Iweala in navzoče pozvala naj "zavihajo rokave".

Toda pričakovanja pri glavnih temah so že na začetku konference pičla; nad njimi pač visijo porajajoča trgovinska vojna med ZDA, Evropsko unijo, Kitajsko in Indijo, zahteve globlanega juga po uravnoteženju trgovinskih nesorazmerij in ne nazadnje ameriške volitve na čelu z nepredvidljivim Donaldom Trumpom.

STO, katere članica je Slovenija že od leta 1995, s svojimi pravili podpira 75 odstotkov svetovne trgovine. Pa vendar ta postaja vse bolj razdrobljena oziroma blokovska. Organizacija zato po pandemiji zaradi aktualnih geopolitičnih napetosti skuša preoblikovati globalno trgovinsko strukturo na način, da ta po besedah generalne direktorice ne bi več temeljila na logiki 'proizvajati na vzhodu, porabljati na zahodu'. Predlog sprememb zato zasleduje bolj uravnoteženo in vključujočo trgovino, zlasti za razvijajoče se države globalnega juga.

 

Konec obdavčitve trgovine z elektroniko?

Vprašanje ni samo razvojno, ampak vsaj za STO tudi eksistencialno – kako namreč ostati relevanten v svetu, ki globalizacijo in prepletanje dobavnih verig vse bolj nadomešča s protekcionističnimi ukrepi, kot sta nerashoring in friendshoring, ter varnostnimi pridržki, kot sta odklapljanje in zmanjševanje tveganja.

Zato se prvo popandemično srečanje pri uresničevanju ciljev v bistveno drugačni in kompleksni strukturi globalne trgovine, ki jo pačijo geopolitični interesi, sooča z nemalo izzivi. Prvi je po oceni poznavalcev ta, da si bo STO morala najprej povrniti kredibilnost pri urejanju svetovnih trgovinskih razmerij, saj je njena vloga vse skromnejša.

Ambiciozne azijske sile si s poceni delovno sili ne želijo ‒ ali bolj rečeno dovolijo ‒ več zgolj proizvajati cenenih proizvodov za potrošniške družbe Zahoda.

Posnetek zaslona Države globalnega juga še zdaleč niso homogena skupina. Na to kaže nasprotovanje Indije predlogu 130 držav na čelu s Kitajsko za uvedbo posebnega mehanizma za neposredne tuje naložbe, ki bi veljal izključno za podpisnice.

 

Ena takšnih je brez dvoma Indija, ki si po poročanju Bloomberga prizadeva za odpravo zamrznitve obdavčitve trgovine z elektroniko. Sektor elektronike je pomemben steber gospodarskega razvoja velikanke, saj v indijskem BDP trenutno zavzema 3,4 odstotka; obsežne naložbe naj bi ta delež v prihodnjih letih skorajda podvojile na 6,4 odstotka oziroma 400 milijard dolarjev.

New Delhi bo srečanje zato poskušal izkoristiti za prepričevanje članic STO, da naj le odpravijo moratorij za carine za prenose podatkov, ki je v veljavi že od leta 1998. Indija in druge države v razvoju namreč menijo, da omejitev slabi prihodke od carinskih dajatev in vpliva na konkurenčnost njihovih gospodarstev ter popandemično okrevanje.

Toda tudi države globalnega juga še zdaleč niso homogena skupina. Na to kaže nasprotovanje Indije predlogu 130 držav na čelu s Kitajsko za uvedbo posebnega mehanizma za neposredne tuje naložbe, ki bi veljal izključno za podpisnice. Te pa so povečini trgovinske partnerice Kitajske. Indija, skupaj z ZDA, svoje nestrinjanje z idejo utemeljujejo na dejstvu, da bi ta mehanizem izključeval druge članice, s čimer bi Kitajska delovala v nasprotju z duhom STO in jo 'privatizirala'.  

Sino-ameriška trgovinska vojna

Nadalje je na agendi premagovanje ovir vse bolj protekcionistično obarvane gospodarske politike največjih gospodarstev sveta, ki jih vsaj toliko kot gospodarski razvoj skrbijo ohranjanje konkurenčnosti, zagotavljanje (državne) varnosti in geostrateške prednosti.

Razvite države, kot so ZDA, na eni strani poskušajo ubraniti prednost v pomembnih industrijskih sektorjih (čipi, umetna inteligenca, elektronika, tehnologije zelenega prehoda, e-vozila ipd.), države v vzponu, kot je Kitajska, pa v točno teh sektorjih nadoknaditi zamujeno in okrepiti svoj ekonomski razcvet.

Konservativna drža ZDA na področju trgovine je po izrečenih kritikah njenih predstavnikov posledica kitajskega sprenevedanja. Češ da se drugo gospodarstvo sveta že vse od leta 2001, ko se je Kitajska pridružila STO, še kar naprej razglaša za državo v razvoju. Ameriški trgovinski primanjkljaj s Kitajsko se je zato v lanskem letu v skladu s politiko odklapljanja zmanjšal za 27 odstotkov na 279,4 milijarde dolarjev, s čimer je ta padel na najnižjo raven po letu 2010. Združene države pa so se na drugi strani priklopile na Mehiko, od koder so lani uvozile za 475 milijarde dolarjev blaga. S tem je ameriška južna soseda spodnesla Kitajsko in postala najpomembnejša trgovinska partnerica prve ekonomije sveta.

Bloomberg Mercury

 

EU in ZDA ost kritike uperjajo v domnevni protekcionizem Pekinga. Po njihovem mnenju namreč Ljudska republika zahodnim družbam ovira dostop do strateško pomembnih industrijskih panog, medtem ko na drugi strani tuja podjetja sili k predaji tehnologije v zameno za vstop na trg s skoraj poldrugo milijardo potrošnikov.

Pred srečanjem se je tako dodatno zaiskrilo, saj je Washington azijski tekmici očital, da ta preplavlja svetovne trge s poceni jeklom, aluminijem in drugimi izdelki. Bruselj pa to Pekingu očita pri električnih avtomobilih in razmišlja o načinih, kako priskočiti na pomoč domačim avtomobilskim koncernom.

"ZDA napačno trdijo, da je Kitajska ustvarila 'presežne zmogljivosti', kar v celoti odraža enostranskost in hegemonistično obnašanje ameriške strani," je bil demanti kitajskega ministrstva za trgovino, ki ga navaja Reuters.

Če je ena izmed temeljnih nalog STO kompromisno reševanje sporov, potem bo prav porajajoča trgovinska vojna med Zahodom in Vzhodom dober pokazatelj tega, kako vplivna je (še) ta organizacija. Pri čemer jo čaka težavna naloga utemeljevanja, čemu je tržni protekcionizem Zahoda v obliki carin manj sporen od tistega, ki ga na drugi strani v obliki skrbi za državno varnost ter lastne interese vzpostavljata Kitajska ali Indija.

Neznanka z imenom Trump

Reforma svetovne trgovine je zato tudi politična zagata. Najverjetnejši republikanski pretendent za mesto predsednika prvega gospodarstva sveta Donald Trump je namreč že v svojem prejšnjem mandatu zagrozil z izstopom države iz STO. Ob tem pa v svojih predvolilnih nastopih napovedal uvedbo desetodstotnih carin na ves uvoz. Za "prijatelja Xija", kakor je opisal kitajskega predsednika Xi Jinpinga, pa je v primeru zmage na volitvah napovedal prav posebno 'darilo' ‒ kar 60-odstotne carine na kitajski uvoz.

Da bi Trumpova ponovna izvolitev lahko povzročila pretres v svetovni trgovini, je neposredno omenila tudi direktorica STO. "Večstranski trgovinski sistem, ki ga označujem kot globalno javno dobro, saj je bil ustvarjen pred 75 leti, nekateri še naprej napačno razumejo in spodkopavajo," svarila Okonjo-Iweale navaja agencija AP.

As v rokavu

Eden od možnih izhodov iz krize sta trajnostni razvoj ter predvidljivo okolje, je v svojem nagovoru predlagal Thani Al Zeyoudi, predsednik konference in minister za zunanjo trgovino Združenih arabskih emiratov.

"Zavedam se, da si poslovna skupnost želi gotovosti in predvidljivosti," je dejal. "Tudi tisti, ki izražajo razočaranje nad procesom liberalizacije trgovine, ki so jo članice dosegle v zadnjih dveh desetletjih, priznavajo, da jim svetovna pravila trgovanja in predvidljiv postopek reševanja trgovinskih sporov prinašajo veliko koristi," je optimistično sklenil.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar