Koliko zaposlenih bo po novem prejemalo minimalno plačo?

Minister za delo Luka Mesec je sporočil, da se bo minimalna bruto plača, ki je bila doslej pri 1.203 evrih bruto, povišala za 4,2 odstotka, in sicer na 1.253,90 evra bruto. To je tudi najmanjše možno zvišanje ob upoštevanju zakonske uskladitve z letno inflacijo. Takšno zvišanje so prejšnji teden predlagali tudi predstavniki delodajalcev, medtem ko so predstavniki sindikatov želeli, da se minimalna plača dvigne za vsaj 7,5 odstotka (kar bi pomenilo 90 evrov bruto več na mesec). 

Pri uskladitvi se ob rasti cen življenjskih potrebščin upoštevajo tudi druga zakonska merila, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Nov znesek minimalne plače velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja tekočega leta dalje, torej tudi  že za opravljeno delo letos. Preverili smo, na koliko zaposlenih bo takšno zvišanje neposredno vplivalo.

Ministrstvo za delo sicer ne vodi mesečne evidence podatkov, koliko je v državi prejemnikov minimalne plače. Največji pregled nad plačami pa ima Finančna uprava RS (Furs), saj morajo delodajalci na REK-obrazcih izračunati davčne odtegljaje, pri tem pa navesti tudi višino bruto plače.

Furs je prvi izračun prejemnikov minimalne plače pripravil že januarja lani, ko je uporabil podatke iz takrat zadnjih razpoložljivih REK-obrazcev za november 2022, med prejemnike minimalne plače pa štel le tiste, ki so mesečno delali 176 ur. Pred letom je bilo tako 77.093 zaposlenih, ki so prejeli za polni delovni čas plačo do 1.200 evrov bruto, kolikor je obsegala minimalna plača.

V tistem mesecu so bili predloženi REK-obrazci za plače 832.809 zaposlenih, kar pomeni, da je minimalno plačilo po lanskem zvišanju prejemalo približno 9,3 odstotka vseh zaposlenih. Blizu minimalne plače, a le malo nad njo, v razponu med 1.200 in 1.125 evrov bruto, je bilo še 13.107 (ali 1,5 odstotka) zaposlenih.

Po podatkih ministrstva za javno upravo je velik delež prejemnikov minimalne plače tudi v javnem sektorju. Kot so za Bloomberg Adria pojasnili na ministrstvu za javno upravo, je bilo oktobra, kar je zadnji mesec, za katerega so na razpolago podatki, v javnem sektorju 27.701 prejemnik minimalne plače. To je približno 11 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju. 

Delež prejemnikov minimalne plače manjši

Minimalna plača se zvišuje, a to ne pomeni, da bo v medletni primerjavi več tudi prejemnikov minimalne plače. Iz podatkov Fursa je namreč razvidno, da je več delodajalcev že med lanskim letom plače dvignilo nad minimum, ki je določen z zakonom. Število in delež prejemnikov minimalne plače sta se namreč v medletni primerjavi zmanjšala.

Po novem bo minimalna plača višja za 4,2 odstotka, kar pomeni, da bo v državi nekaj več kot 56 tisoč prejemnikov minimalne plače, kažejo podatki, ki jih je Furs pripravil za Bloomberg Adria. Po podatkih, ki so jih za november 2023 predložili delodajalci, je 56.065 zaposlenih prejelo plačilo do 1.253 evrov bruto plače za poln delovni čas, kar je bilo šest odstotkov vseh zaposlenih.

Če bi Mesec sledil predlogu sindikalnih zastopnikov in minimalno plačo zvišal na vsaj 1.293 evrov bruto, bi to pomenilo zvišanje plače še za 16.197 zaposlenih (oziroma še za 1,6 odstotka vseh zaposlenih).  

Kot smo poročali, sicer delodajalci v prvi polovici letošnjega leta načrtujejo večje spremembe plač kot v 2023. Več kot tretjina je navedla, da so spremembe v plačah in ugodnostih v drugem polletju 2023 uvedli zaradi tega, ker so želeli obdržati trenutne zaposlene. Kot glavni razlog za fluktuacijo že drugo leto zapored delodajalci navajajo ponujeno višje plačilo pri konkurenčnih podjetjih.

Poudarek na dvigu preostalih plač

Ob dvigu minimalne plače, ki sledi inflaciji, se je minister za delo tudi 'pohvalil' s tem, kako je v zadnjih letih rasla višina minimalne plače. Od leta 2011 do 2017 se je povišala za 17,4 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 42,7 odstotka. "Povprečna plača se je v sedmih letih povišala za 10,3 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 30,1 odstotka. Torej, tudi za trikratnik. Pozitivni učinki naših ukrepov na področju minimalne plače so jasni,'' je prepričan Mesec.

Bloomberg Adria

 

Ob tem dodaja, da bo treba v prihodnje večji poudarek dati dvigu preostalih plač, saj so tako v javnem kot zasebnem sektorju številne plače pod ravno minimalne. "Čas je, da minimalna plača postane osnovna plača in temelj vseh plačnih razredov, na čelu s plačami v javnem sektorju. Poleg minimalne plače moramo zato urediti tudi plačna razmerja glede drugih plač," meni minister. Sindikate in delodajalce je ob tem pozval, da letos prenovijo kolektivne pogodbe v javnem in zasebnem sektorju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar