Vatikan obsodil kardinala za goljufijo, pri nas pa oproščeni ekonom toži državo

Vatikansko sodišče je nekdanjega kardinala in papeškega svetovalca Angela Becciuja nedavno obsodilo na pet let in pol zapora zaradi finančnega kriminala, povezanega z londonskim nepremičninskim poslom. Šlo je za najdaljše sojenje pred sodiščem Svetega sedeža doslej, nekdanji svetovalec papeža Frančiška pa je ves čas zanikal očitane nepravilnosti.

Petinsedemdesetletni Becciu, prvi kardinal, ki ga je vatikansko sodišče doslej obsodilo, je bil obtožen zlorabe financ Svetega sedeža s tem, ko je vložil 200,5 milijona dolarjev v sklad, ki ga vodi italijanski poslovnež Raffaele Mincione. Med tveganimi naložbami je bil tudi nakup stavbe v Londonu, ki jo je Vatikan preplačal, poroča Bloomberg. Ko je škandal odjeknil v javnosti, je papež Frančišek leta 2020 zaostril nadzor nad porabo vatikanskega denarja.

Sojenje se je začelo 27. julija 2021, sodišče pa je opravilo več kot 80 obravnav, poročajo italijanski mediji, ki so sojenje poimenovali kar proces stoletja. Becciujeva obramba je že napovedala, da se bo na sodbo pritožila.

Finančni zlom cerkvenih Zvonov

Največji finančni škandal v Sloveniji, ki je pretresel katoliško cerkev, pa še ni doživel epiloga. Pred več kot desetletjem sta v stečaju končala finančna holdinga mariborske nadškofije – Zvon Ena in Zvon Dva. Če je drugi že končan, pa stečajni postopek nad družbo Zvon Ena, ki ga je zahtevala NLB kot največja upnica, še vedno poteka.

Prav zlom finančnih holdingov je bil eden pomembnejših dejavnikov za nastanek bančne luknje. Za dobrih 260 milijonov evrov slabih posojil cerkvenima holdingoma so prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), kar je bil največji znesek vseh prenesenih bančnih posojil na slabo banko. Slabše so jo odnesli manjši upniki.

Sodišče je stečajni postopek Zvon Ena holdinga začelo 27. februarja 2012. Skupno je bilo ob koncu tretjega četrtletja leta 2023 iz stečajne mase doslej poplačanih za 37,8 milijona evrov terjatev, medtem ko je stečajna upraviteljica priznala za 1,12 milijarde evrov terjatev. Kar pomeni, da so v več kot desetletju postopka upniki le 3,3-odstotno poplačani.

Stečaj se vleče, stroški naraščajo

In čeprav je bil konec stečaja sprva načrtovan za leto 2014, konca še ni na obzorju. Zaradi odprtih pravdnih postopkov je bil večkrat prestavljen, zadnji načrt predvideva, da bo zaključen spomladi prihodnje leto.

Stečajna upraviteljica Mojca Breznik v nedavno objavljenem končnem načrtu razdelitve stečajne mase ugotavlja, da bo v prvi splošni razdelitvi med stečajne upnike šlo še za 1,2 milijona evra, kar je le 0,18 odstotka vseh terjatev, ki se upoštevajo pri prvi splošni razdelitvi. Pri tem bodo nekateri manjši upniki v tem krogu poplačil prejeli dobesedno le nekaj centov, je razvidno iz načrta. Petrol bo tako dobil 1,03 evra, ČZP Večer pa 23 centov.

Stroški stečajnega postopka pa medtem rastejo: do konca prejšnjega četrtletja so dosegli 772.254 evrov. Največji del stroškov stečaja družbe Zvon Ena so stroški računovodskih in administrativnih storitev ter pravni stroški za takse in odvetniške ter notarske storitve.

Mirko Krašovec toži državo za 700 tisočakov odškodnine

Pred letom dni, točno deset let po začetku stečaja holdingov Zvon Ena  in Zvon Dva, je nekdanji ekonom Mariborske nadškofije Mirko Krašovec na novinarski konferenci ocenil, da so stečaj načrtno povzročili "nelojalni poslovni partnerji", da bi se polastili podjetja T-2.

Na vprašanje, ali je bil stečaj Zvonov v interesu tudi komu znotraj Cerkve, je po poročanju Družine dejal, da je bilo veliko tako "judežev" v Sloveniji kot v Vatikanu.

STA

 

Krašovec je zaradi poslov Zvonov pristal tudi na zatožni klopi zaradi očitkov o goljufiji na škodo evropskih sredstev v zadevi Betnava. Dvakrat je bil obsojen, v tretjič ponovljenem postopku pa je bil oproščen. Zaradi trimesečne zaporne kazni od države zdaj terja 700 tisoč evrov odškodnine. Kako je prišel do takšnega zneska, nismo izvedeli. 

Na zatožno klop so morali tudi nekdanji vodilni v holdingih. Medtem ko je sodišče lani štiri nekdanje vodilne oprostilo v primeru, ko so jim očitali nezakonite posle pri nakupu delnic Luke Zadar in oškodovanje upnikov, pa je letos prvostopenjsko sodišče za kriva spoznalo nekdanja člana uprave holdinga Zvon Ena Simona Zdolška in Matejo Vidnar Stipolšek. Ocenilo je, da sta zlorabila položaj pri nakupu argentinskih delnic lastnice enega od terminalov v luki blizu Buenos Airesa.