Slovenija je perspektivna država, a denarja za startupe še ni dovolj

Chipolo

Slovenija dokazuje, da se tudi v majhni državi da ustvariti uspešne podjetniške zgodbe. A kje tičijo razlogi za pomanjkanje perspektivnih zagonskih podjetij? Ali je glavni izziv manko kapitala ali so krivci tudi drugi dejavniki?

Slovenija je perspektivna država za startupe iz dveh razlogov. Eden je, da ji njena majhnost omogoča, da se lahko različni produkti in storitve preizkusijo relativno hitro. Slovenija je tudi dokaj raznolika država, v kateri lahko "dobimo celovit vtis'', kako se bosta tako regijski trg kot tudi izbrana evropska država odzvala na ponujen produkt, pove direktor IPM Technology Hub Jakob Jež. "Slovenija je idealno testno okolje," še doda. 

Slovenci smo izjemno inovativen narod, imamo ogromen potencial v človeških virih, razvijamo rešitve; vendar trenutno v Sloveniji ni dovolj denarja za startupe, opaža Jež. V Sloveniji so pogoji za ustanovitelje zagonskih podjetij relativno podobni kot drugje v vzhodni Evropi, torej "ni precej slabše, a tudi ni prav dobro", pa meni partner sklada Silicon Gardens Gregor Rebolj. 

Nepotrebni izzivi

Sloveniji manjka predvsem kapital, ki bi startupom pomagal na začetku poslovanja. Tega ponavadi vlagajo poslovni angeli, ki poleg denarja v podjetje pripeljejo tudi svoje izkušnje in kontakte. "Prav zaradi tega manka smo ustanovili sklad, ki združuje uspešne podjetnike, ki skupaj investirajo v novo generacijo," pove Rebolj. Dodaja, da imamo v državi precej izzivov, s katerimi se morajo soočati podjetniki po nepotrebnem.

Zagonskega kapitala je v Sloveniji sicer vsako leto več, vendar se že sedaj vidi, da politika sosednjih držav deluje precej bolje, dodaja Rebolj. Po tej metriki je po njegovem mnenju na Hrvaškem že zadnji dve leti več investicij kot v Sloveniji. "Ta razlika se bo povečevala, če ne bomo ukrepali takoj."

V iniciativah, kot je gospodarsko interesno združenje Tehnološki forum, v katerem so zbrana številna slovenska visokotehnološka podjetja, se tega izziva dobro zavedajo in so na vlado naslovili konkretne predloge izboljšav podjetniškega okolja na ključnih področjih zakonodaje, pove Rebolj. Dodaja, da podobne napore vlagajo tudi prek novoustanovljene Sekcije startup in scaleup podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Zdaj je pomembno, da politiki brez fige v žepu te predloge slišijo in jih v kar največji meri poskusijo umestiti v pravno podlago," še poudari Rebolj.

Slovenija nudi nekaj možnosti za začetne investicije

Pri prvih investicijah v zagonska podjetja velja pravilo 3F (Friends, Family and Fools, angl.), ki pomeni, da v podjetje praviloma investirajo prijatelji, družinski člani in naivneži. "Prvi investitorji so bile naše družine, ki so podpirale in še vedno podpirajo našo podjetniško pot. Naš največji investitor so bili naši prvi kupci na platformi Kickstarter, ki so produkte prednaročili," pove izvršni direktor in soustanovitelj podjetja Chipolo Primož Zelenšek. 

Kmalu zatem sta v lastniško strukturo podjetja vstopila Slovenski podjetniški sklad in zasebni investitor, nadaljuje Zelenšek in pojasni, da sta vstopa podjetje v začetnem obdobju zagotovo potisnila nekaj korakov naprej. Pove tudi, da so vstopili v enega največjih pospeševalnikov Techstars, kar je bila relativno slaba odločitev, saj drastičnega preskoka zaradi tega vstopa podjetje ni naredilo. "V splošnem bi lahko rekli, da investicije niso bistveno vplivale na razvoj podjetja, zagotovo pa so ga naredile močnejšega."

BloombergAdria.com

Slovenija nudi nekaj možnosti za začetne investicije. Najbolje delujejo mehanizmi pod okriljem Slovenskega podjetniškega sklada; med drugim so podjetja deležna tudi mentorske podpore, pove Zelenšek. Doda, da nato sledi obdobje, v katerem podjetja potrebujejo višje investicije; na tej točki je zagotovo bistveno težje z vseh pogledov.

"V Sloveniji bi se morali na nivoju države jasneje opredeliti, kakšna nova podjetja si želimo, in potem usmeriti vse sile v to smer. Tako bi bilo vsem lažje in rezultat bi bil boljši," razmišlja Zelenšek.