Kakšen bo svet po supertorku, če zmaga Harris ali Trump?

Izid volitev za 47. ameriškega predsednika je še na zadnji dan povsem nepredvidljiv. Kandidata, republikanec Donald Trump in njegova demokratska izzivalka Kamala Harris, sta popolnoma poravnana tako na zvezni kot tudi na ravni sedmih odločilnih zveznih držav (Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, Georgia, Arizona, Nevada in Severna Karolina).

Zadnji podatki britanske mreže BBC sicer kažejo, da naj bi podpredsednica Harris presenetljivo vodila v zvezni državi Ohio, ki je tradicionalna republikanska utrdba. Toda Trump po drugi strani v območju statistične napake vodi v kar štirih drugih nihajočih državah.

Ne glede na to, kdo od kandidatov bo jutri zjutraj ob zaprtju volišč po državi (najkasneje se ta zaprejo na idiličnih Havajih) slavil zmago, so svetovni mediji že v predvolilnem času tekmovali, kdo bo z dramatičnejšimi superlativi opisal sam potek predvolilne tekme; še bolj bombastične pa so napovedi posledic izvolitve enega ali drugega kandidata za preostali svet.

A dejstvo je, da so volitve zgodovinske in prelomne predvsem za 335 milijonov Američanov, medtem ko bo za večino sveta tudi dan po 5. novembru povsem običajen. Čeprav je med kandidatoma velika razlika z vidika gospodarske in fiskalne politike ter posledičnega vpliva na finančne in surovinske trge, pa so razlike v njuni zunanji politiki manj oprijemljive.

Trgovec Trump

Trump resda napoveduje ostro, transakcijsko opredeljeno in s protekcionističnimi carinami obremenjeno zunanjo politiko do ekonomskih in geopolitičnih tekmic, pa tudi partneric. V prvem primeru prednjači Kitajska, v drugem pa Evropska unija oziroma članice zveze Nato.

Trump poziva k uvedbi obsežnih, do 20-odstotnih carin na uvoz in do 60-odstotnih dajatev na trgovino s Kitajsko, s čimer bi spodbudil naložbe v ZDA. Trdi, da je sedanji mednarodni trgovinski sistem neusklajen z interesi ZDA, in obljublja ponovno uravnoteženje.

Vendar, če gre sklepati po njegovem prvem mandatu, bo realna zunanja politika ZDA (realpolitik), ki se ne meni za ideologijo, ampak zasleduje pragmatične cilje, s čimer uresničuje nacionalne interese, bistveno 'obrusila' njegovo populistično zaostreno predvolilno retoriko.

"Ameriške volitve so lahko dejavnik negotovosti, a ne glede na rezultat, dvomim v kakšne zgodovinske spremembe, kot bil umik ameriških sil z evropskih tal ali celo izstop ZDA iz Nata," je denimo v zvezi z Natom za Bloomberg Adria dejala obramboslovka Maja Garb s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. "Morda se bo zgodilo ravno nasprotno, da bo Nato postal bolj vključen v globalna vprašanja, kot so na primer odnosi s Kitajsko," je celo ugibala.

"Vseeno Ukrajino že skrbi, kaj prinaša jutrišnji dan v ZDA," so o vplivu volitev na preostali svet zapisali pri Bloombergu. Evropa se sooča z eksistenčno krizo, Izrael pa se odkrito upira pozivom svojega glavnega zaveznika in dobavitelja orožja (ZDA op.), so še dodali.

Trump je v primeru zmage na volitvah dejal, da bo ukrajinsko vojno končal "v 24 urah", in sicer tako, da bo ruskega Vladimirja Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega spravil za pogajalsko mizo. Kako bo to storil in ali bo Ukrajina pri tem ohranila svojo ozemeljsko celovitost in suverenost, pa samooklicani 'mojster kupčij' ni pojasnil.

Preselimo se na drugo veliko geopolitično zarišče sodobnega časa - Bližnji vzhod. Trump pravi, da se teroristični napad 7. oktobra ne bi zgodil, če bi bil on predsednik, ne pove pa, kako bi ga preprečil. Izognil se je vprašanju, ali bi podprl palestinsko državo. Pozval pa je k ukrepom za izolacijo Irana. V svojem prvem mandatu je pomagal tudi pri sklenitvi Abrahamskih dogovorov, ki so začasno normalizirali odnose med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati, Bahrajnom, Sudanom ter Marokom.

Posledice izida volitev utegnejo najbolj akutno občutiti vlagatelji na globalnih delniških in surovinskih trgih. "Trump je bolj naklonjen znižanju davkov in deregulaciji, kar povečuje pričakovanja glede gospodarske rasti, zlasti v sektorjih, kot so nafta, obramba in bančništvo," je v komentarju vpliva ekonomske agende republikanca za Bloomberg Adria zapisal analitik Acex Tilen Šarlah.

Harris kot Bidnov klon?

Če je Trump glasnik izolacionistične zunanje in merkantilistične gospodarske politike, je Harris na drugi strani veliko večja neznanka. Ali bolje rečeno, da lahko o njenih politikah na različnih nivojih sklepamo iz tiste, ki jo že zadnja štiri leta izvaja administracija aktualnega predsednika Joeja Bidna.

Čeprav dedinja Bidnove politične agende, je Harris pripadnica veliko mlajše generacije politikov. Tistih, ki niso tako zelo vpeti v atlanticizem in razmerja, izvirajoča iz hladne vojne. Nekateri v EU jo označujejo za Kalifornijko, ki je bolj navezana na Silicijevo dolino in se morda bolj zanima za Azijo, saj od tam tudi izvira del njene družine.

Čeprav si je skorajda nemogoče predstavljati, da bi umaknila doslej odločno podporo Ukrajini in Izraelu, je nekdanja okrožna javna tožilka iz San Francisca vsaj v odnosu do Izraela doslej pokazala nekaj več suverenosti od Bidnove administracije. V pozivu volivcem arabskega porekla je denimo na zborovanju v nedeljo v Michiganu obljubila, da bo končala vojno v Gazi, navaja Al Jazeera.

"Kot predsednica bom storila vse, kar je v moji moči, da se konča vojna v Gazi, da se domov vrnejo talci, da se konča trpljenje, da se zagotovi varnost Izraela in da Palestinci lahko uresničijo svojo pravico do dostojanstva, svobode, varnosti in samoodločbe," je poudarila zagovornica t.i. rešitve dveh držav v izraelsko-palestinskem sporu. Rešitve, ki jo izraelski premier Benjamin Netanjahu ostro zavrača, zato je veliko vprašanje, kako bo svojo zamisel reševanja bližnjevzhodnega rebusa izpeljala v praksi.

Strokovnjak za bližnjevzhodna vprašanja in docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Primož Šterbenc je denimo na to temo v enem izmed komentarjev za Bloomberg Adria dejal, da "Bidnova administracija ne bo zares pritisnila na Izrael zaradi tega, ker se bližajo predsedniške volitve in potrebuje podporo ameriškega proizraelskega lobija".

"Po drugi strani pa bi verjetno Harris nadaljevala z progresivnejšo fiskalno politiko, z večjim poudarkom na javni porabi in morebitnem dvigu davkov za korporacije ter višjih dohodkih. To bi lahko povzročilo negotovost v nekaterih sektorjih, kot sta finance in energija, koristilo pa bi drugim, kot sta obnovljiva energija in zdravstvo," pa je o vplivu gospodarske agende Harris na svetovne trge dejal Šarlah.

Tudi glede odnosa do Kitajske, ki je ena redkih tem, kjer sta kandidata bolj ali manj enotna, je Harris podprla odločitve Bidnove administracije, da podaljša Trumpove carine na kitajski uvoz.

Kaj pa Slovenija?

V komentarju o vplivu izida volitev na Slovenijo je Dejan Verčič iz podjetja Herman&Partnerji in predavatelj komunikologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani na svojem linkedin profilu zapisal, da lahko v obeh primerih pričakujemo globalno manj aktivne ZDA: "Kamala Harris obljublja več istega, kar smo imeli v zadnjih štirih letih. To je znano in zato morda mnogim privlačno. Čeprav se skoraj vsi strinjamo, da svet drvi v napačno smer. Donald Trump napoveduje spremembe, pri čemer pa vzbuja nelagodje in pri mnogih tudi strah zaradi svoje muhavosti, pa tudi mizoginije in prostaštva. Izbira med njima kaže globalno krizo vodenja. Kdorkoli bo zmagal, če se hočemo premakniti naprej, se moramo zanesti nase. Tudi ZDA se bodo vse več ukvarjale same s seboj."
  

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar