.webp){kind=icon}
Danes je predvideno srečanje socialnih partnerjev, na katerem bodo obravnavali predloge sprememb, ki bi naslovile pripombe na zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) in še vedno omogočale učinkovit nadzor nad kršitvami na področju delovnega časa, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Srečanje bi se lahko zavleklo, saj je na elektronski naslov ministrstva prispelo 226 različnih vlog, med katerimi je 179 predlogov oziroma komentarjev. Bodo obvezno evidentiranje zrahljali?
Spremembe na področju registriranja delovnega časa so lani dvignile veliko prahu. Kot je znano, je novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je bila sicer usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu, precej vznejevoljila gospodarstvo. Sprva je gospodarski minister Matjaž Han le nekaj dni pred začetkom uporabe novele zakona ocenil, da je zakon neizvedljiv.
Ne glede na to je nato začel veljati, vlada pa je gospodarstvu ponudila roko sprave. Minister za delo Luka Mesec je novembra napovedal, da bodo na ministrstvu tri mesece spremljali izvajanje zakona in nato presodili, ali so potrebne prilagoditve. V tem obdobju inšpektorji niso pisali kazni, temveč so predvsem svetovali.
Preberi še
Začenja se strogo beleženje delovnega časa, a tri mesece brez sankcij
Čeprav je vodenje evidenc obvezno že od leta 2006, od danes obvezno evidentiranje večjega obsega podatkov, tudi ure prihoda in odhoda z dela.
17.11.2023
Seznam: Evidence delovnega časa – kaj bodo morali spremljati delodajalci?
Na ministrstvo prihaja več vprašanj glede nejasnosti, a natančnejše opredelitve ne bo.
09.10.2023
Mesec o spremembah evidentiranja še razmišlja, kakšne so izkušnje inšpektorjev?
Inšpektorji opažajo, da so evidence delovnega časa pogosto prirejene in ne odražajo dejanskega dela.
15.01.2024
'Gre za neumen, nesmiseln zakon'
Do 20. februarja so na ministrstvu sprejemali pripombe glede težav oziroma nemožnosti v zvezi z izvajanjem. Ministrstvo je ob uveljavitvi sprememb pripravilo priporočila, odgovore na pogosta vprašanja, ki so objavljena na spletu, in organiziralo več strokovnih svetovanj glede uporabe novele zakona v praksi.
Poleg tega so v posebnem elektronskem predalu zbirali pobude in predloge glede na zaznane težave v praksi. "Prejete pobude in zaznane težave preučujemo in bomo glede na utemeljenost ocenili potrebnost priprave sprememb," so sporočili.
Od odprtja elektronskega naslova so prejeli 179 pobud ali predlogov oziroma komentarjev. "Prispele pobude in pripombe so po vsebini precej raznolike, v veliki meri pa se nanašajo na že obstoječe evidentiranje, ki je v veljavi od leta 2006," poudarjajo na ministrstvu. Zelo veliko pripomb se je po njihovih besedah nanašalo na ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov, ki niso vsebina konkretnega zakona, temveč gre za ureditev iz zakona o delovnih razmerjih.
Večina pripomb se po vsebini nanaša na:
‒ ukinitev zakona, ker gre za neumen oziroma nesmiseln zakon
‒ težko izvedljiv zakon, ker zbirokratizira delovni proces
‒ to, da pripomba ni povezana z ZEPDSV-A, temveč z ZDR-1 in ureditvijo delovnega časa, odmorov in počitkov
‒ to, da je beleženje izrabe odmora nepotrebno in neustrezno
Sindikati zadovoljni s sedanjo ureditvijo
Sindikati niso naklonjeni spreminjanju sedanjega načina evidentiranja delovnega časa, saj je namenjen izboljšanju pravnega varstva in pravic zaposlenih, je za Bloomberg Adria povedal Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog.
"Informacije, ki jih dobivajo sindikati od delavcev s terena, kažejo, da z evidentiranjem delovnega časa ni težav," pravi Zorko.
Pred spremembo zakona inšpektor ni imel učinkovitega načina za ukrepanje zoper kršitelje pri delodajalcih. Nekatera podjetja namreč same kolektivne pogodbe ne zavezujejo k učinkovitemu nadzoru delovnega časa, poleg tega v nekaterih panogah kolektivne pogodbe sploh ne veljajo, je povedal Zorko. Zato se sindikati strinjajo s sedanjo ureditvijo.
Tudi na ministrstvu so poudarili, da je bila novela sprejeta ob soglasju socialnih partnerjev prav zaradi poročil inšpektorata za delo (IRSD), ki je na tem področju vsako leto odkril veliko kršitev delavskih pravic, ki jih pogosto tudi ni mogel dokazati.
"Spremembe zakonodaje jim omogočajo boljšo podlago za dokazovanje kršitev, tudi tistih najhujših, ki smo jim bili v medijsko odmevnih primerih priča lani," pojasnjujejo. IRSD pri preverjanju stanja upošteva načelo sorazmernosti, ob manjših kršitvah inšpektorji izrekajo predvsem ustna opozorila. Pri večjih in bolj sistematičnih ter dalj časa trajajočih kršitev delavskih pravic pa ukrepajo temu primerno.
Se ministrstvo strinja s pripombami delodajalcev?
Po pisanju Dnevnika naj bi se ministrstvo strinjalo s pripombami delodajalcev. "Za zdaj je že skoraj dorečeno, da evidentiranja odmora ne bo več, saj ga je v praksi ponekod nemogoče izvajati, medtem ko za zdaj še nismo dosegli konsenza glede glavnega problema, to je evidentiranja časa prihoda in odhoda z dela ter vmesnih odhodov in prihodov," je za Dnevnik povedal Danijel Lamperger, direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in vodja delodajalske delovne skupine za administrativne razbremenitve.
Najbolj problematičen naj bi bil po informacijah Dnevnika neuradni predlog, pri katerem ministrstvo vztraja. V skladu z njim bi se beleženje drugih podatkov, ki jih je treba na novo vpisovati v evidenco, lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti uredilo drugače, kot to določa zakon o evidentiranju. Te pravice ne bi imeli kršitelji zakonodaje.
S pomočjo Urbana Červeka.
