Tajvanske volitve: Otoški praznik demokracije klofuta Kitajski

"Ko ujameš zajca, lahko poješ tudi lovskega psa," je po besedah Igorja Rogelje, predavatelja politične ekonomije in sinologa na Univerzitetnem kolidžu v Londonu, na eni predvolilnih debat po protikandidatih hudomušno udaril Lai Ching-te. Vodilni kandidat Demokratske napredne stranke (DPP) je pred sobotnimi predsedniškimi volitvami v Tajvanu s pregovorom pronicljivo povzel predvolilno vročico, na katero pretečo senco aneksije meče okrepljeni nacionalizem sosednje Kitajske. "Dobri odnosi s Kitajsko opozicije nikakor ne bodo zavarovali, če se Peking odloči za pripojitev," je pomen reka za Bloomberg Adria pojasnil poznavalec.

Pravi, da bo v soboto pred 23-milijonskim Tajvanom pomembna odločitev, ki bo v mnogočem določila nadaljnji razvoj zrele demokracije z razvitim gospodarstvom, ki zaključuje dvajseterico največjih globalnih gospodarstev. "Javnomnenjske raziskave kažejo, da je večina Tajvancev tokrat bolj zaskrbljenih zaradi gospodarstva, naraščajoče neenakosti, nepremičninske draginje in nizkih plač mladih," prevladujoče predvolilne teme na otoku našteva Rogelja.

Kompleksno vprašanje samostojnosti

Če so to generične skrbi, ki tarejo večino prebivalcev zahodnih demokracij, potem grožnja pripojitve ali celo vojaške invazije orjaške, avtokratično vodene sosede s skoraj poldrugo milijardo prebivalstva, poltretjim milijonom vojakov in drugim največjim gospodarstvom na svetu, to vsekakor ni. Kitajski predsednik in generalni sekretar partije Xi Jingping je novoletni govor izkoristil za žuganje otoški demokraciji in poudaril, da je "ponovna združitev domovine s Tajvanom zgodovinsko neizogibna".

Zapleteni odnosi z vse bolj agresivno in nacionalistično sosedo na drugem bregu Tajvanske ožine so zato nevralgična točka slehernih tajvanskih volitev. "Vsa ta vprašanja so tesno prepletena s Kitajsko, ki pomeni največjo grožnjo nacionalni varnosti Tajvana," pojasnjuje vodja Centra za tajvanske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Saša Istenič Kotar. Zaradi strateške, geopolitične in zlasti ekonomske vloge Tajvana je njegov pomen ključen tudi z vidika globalne varnosti. "Naša podjetja obsegajo več kot 60 odstotkov svetovne produkcije čipov, pri najnaprednejših je ta delež več kot 90-odstoten," je v nedavnem pogovoru za naš medij dejala veleposlanica otočja Katharine Chang, ko smo jo vprašali, zakaj tajvansko industrijo čipov strokovnjaki enačijo z odvračalnim učinkom jedrskega orožja.

Politika do Kitajske je pomembno vprašanje za Tajvance na slehernih volitvah, pojasnjuje Istenič Kotar. Kljub temu pravi, da vsi predsedniški kandidati ne glede na svojo ideološko usmeritev in simpatije do Ljudske republike zato poskušajo predstaviti "strategije, ki menijo, da so najboljše za ohranjanje statusa quo". Tega si tudi po osmih letih vladanja DPP in predsednice Tsai Ing-wen še naprej želi velika večina Tajvancev, ki se v sedemdesetih odstotkih identificirajo kot Tajvanci, ne Kitajci. Uravnoteženi odnosi so po mnenju sinologinje "pragmatično stališče glede tajvanske suverenosti", ki je edina varna izbira za ohranjanje tajvanske avtonomije in gospodarske blaginje.

Podobno razmišlja tudi Rogelja, ki dodaja, da je kritično vprašanje volitev v veliki meri povezano z vprašanjem identitete, vlogo pa igrajo tudi medgeneracijske in regionalne razlike. Vprašanje samostojnosti je kompleksno, pravi, medtem ko so "mladi in jug otoka nekoliko bolj naklonjeni samostojnosti".

Istenič Kotar: 'Statusa quo si želi večina Tajvancev, Kitajska ne'

Zakaj je potem tudi v zahodnih medijih mogoče zaslediti ocene, da gre pri volitvah za vprašanje samostojnost ‒ da ali ne? Istenič Kotar poudarja, da je uokvirjanje volitev v kontekst izključujočih se odločitev ali vojna ali mir oziroma ali razglasitev samostojnosti ali pripojitev celini izkrivljeno. Kot takšne poskuša volitve, ki bodo poleg predsednika določile tudi sestavo parlamenta (zakonodajni Yuan), popačiti sosednja regionalna (vele)sila. "Kitajska oblast je tista, ki si ne želi ohranjati statusa quo, še manj tajvanske demokracije," je neposredna poznavalka. 

Cilj kitajskega vmešavanja v volitve je prav majanje zaupanja v tajvansko demokracijo, pravi, s katero si Peking prizadeva okrepiti teorijo, da ta "ne deluje". Nikoli ni vprašanje, ali bo Kitajska poskušala vplivati na tajvanske volitve, temveč zgolj kako, pojasnjuje strokovnjakinja. Na to je opozorila že veleposlanica Chang, Istenič Kotar pa dodaja, da kognitivno vojskovanje, kibernetski napadi, gospodarsko izsiljevanje, vojaški vdori čez sredinsko črto Tajvanske ožine sestavljajo "taktike sivega območja" pritiska. Peking Tajvance ustrahuje z grožnjami, po drugi strani pa "podkupuje poslovneže in politike, da bi volili kandidate KMT", pravi.

Rogelja meni, da so imele tovrstne metode doslej vprašljive, celo nasprotujoče si rezultate. Navaja primer iz leta 2014, ko je Kitajska poskušala vplivati prek tajvanskih ekonomskih elit, protestniki pa so potem "zasedli tajvanski parlament in preprečili sprejetje trgovinskega sporazuma s Kitajsko".

Stopnjevanje napetosti pred volitvami

Medtem ko na podpredsednika in kandidata DPP Lai Ching-teja letijo očitki, da se zavzema za razglasitev samostojnosti, ga Peking označuje kot zagrizenega "separatista" in "vojnega hujskača". Tako ga ne nazadnje opisuje tudi pismo veleposlaništva Kitajske, ki smo ga v odzivu na intervju s tajvansko veleposlanico prejeli v uredništvu Bloomberg Adria tik pred volitvami in ga objavljamo danes. Na drugi strani političnega pola stoji kandidat opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Hou Yu-ih. Če so kitajske oblasti zanj prepričane, da se zavzema za pripojitev celini, se motijo, ocenjujejo strokovnjaki.

Kitajska namreč poskuša stranko KMT predstaviti kot garant miru, ki je zato "edina varna izbira", pravi Istenič Kotar. Tretji kandidat Tajvanske ljudske stranke (TPP) in nekdanji župan Tajpeja Ko Wen-je po oceni Rogelje še najbolj poudarja socialne teme, "zlasti stanovanjsko problematiko".

Rogelja: Tajvan čaka obdobje negotovosti

"Če bo na volitvah zmagal Lai Ching-te, bo Kitajska verjetno še naprej izolirala Tajvan z uvedbo dodatnih prepovedi in omejitev uvoza in izvoza blaga," morebiten izid volitev komentira Chung Ying Lee, predavatelj ekonomije z Nacionalne tajvanske univerze. "Če bosta izvoljena ali Hou Yu-ih ali Ko Wen-je, pričakujem več političnega in gospodarskega sodelovanja med Tajvanom in Kitajsko," še meni Chung.

Pravi, da so kitajske prepovedi na področju turizma in trgovinske omejitve škodile tajvanskemu storitvenemu in kmetijskemu sektorju. Nekoliko poenostavljeno lahko na volitve gledamo "kot na izbiro med toplejšimi in hladnejšimi odnosi s Pekingom v smislu trgovine, komunikacije in gospodarskega sodelovanja", dodaja.

Rogelja meni, da "volitve statusa quo ne bodo spremenile", saj to lahko spremeni le razglasitev neodvisnosti, sprememba naziva (uradno ime Tajvana je Republika Kitajska), državnih simbolov ali pa kitajska invazija, našteva. Pri tem pa ga skrbi, da ima Peking vse bolj ostro definicijo tega, kaj separatizem je. Dodaja, da Tajvan tako kot v času vsakih volitev čaka "obdobje nestabilnosti v odnosih med stranema".