.webp){kind=icon}
Italijanski premier Mario Draghi je po prestanem glasovanju o zaupnici sporočil, da bo predsedniku države ponudil svoj odstop. To je tudi storil, a je predsednik Italije Sergio Mattarella ponujeni odstop zavrnil. Politična prihodnost naše zahodne sosede je sedaj nejasna, ostaja pa možnost, da bo Draghi vodil vlado do rednih volitev v začetku naslednjega leta, poroča Bloomberg.
Odločitev Draghija, da ponudi svoj odstop, je bila posledica bojkota glasovanja o zaupnici vladi s strani koalicijske stranke Gibanje petih zvezd. Draghi je zaupnico vezal na sprejetje ukrepov za reševanje ekonomske krize in draginje. Ker ni dobil podpore druge največje koalicijske partnerice, je dejal, da sta lojalnost in zaupanje v tej koaliciji izgubljena.
Bloomberg
Preberi še
Italijanska hoja po robu lahko sproži najhušo krizo evra
Eden od glavnih koalicijskih partnerjev tehnične vlade premiera Maria Draghija ni glasoval o zaupnici vladi, Draghi posledično napovedal odstop.
14.07.2022
Italijanski premier naj bi naslednji teden nagovoril parlament in še enkrat preveril zaupanje med poslanci. Če ti ne bodo izglasovali zaupnice, bi lahko Draghi dokončno odstopil in sprožil postopek jesenskih predčasnih volitev. Ekonomske posledice takšne odločitve bi bile za evropske države prava katastrofa.
Dogajanje v Italiji bo vplivalo na celotno regijo
Nova politična kriza v Italiji se obeta ravno v času, ko se Evropa spopada s posledicami energetske krize zaradi zmanjšanih dobav zemeljskega plina iz Rusije, kar povečuje možnost recesije na stari celini. Ekonomisti pri Bloomberg Economics opozarjajo, da bi politična in finančna kriza v Italiji utegnila sprožiti celo najhujšo krizo evra v zgodovini skupne evropske valute.
"Italijanska kriza bi lahko imela zaradi naših trgovinskih odnosov z Italijo negativne posledice tudi za države regije Adria," meni Andrej Knez, glavni analitik pri Bloomberg Adria. "Samo hitra reakcija območja evra in/ali kakšen ukrep Ecofina za stabilizacijo italijanskega javnega dolga bi lahko zajezila nestabilnost trga."
Naša zahodna soseda ima tretje največje gospodarstvo in je druga najbolj zadolžena država v Evropski uniji. Njen dolg znaša kar 150 odstotkov BDP; bolj je zadolžena samo še Grčija. Nezmožnost odplačevanja dolga Italije bi lahko sprožila novo dolžniško krizo v Evropi in padec evra. Ravno Italija je eden od razlogov, zakaj je Evropska centralna banka previdna pri dvigovanju obrestnih mer.
Zahtevana donosnost italijanksih državnih obveznic je po novici o politični krizi pričakovano narasla, in sicer na 3,243 odstotke.
