24. aprila 2023, 08:00
Lisjak Gabrijelčič: 'Volivci Roberta Goloba so v glavnem dobili to, za kar so glasovali'
Zdravstvena reforma je ključna za uspeh te vlade, saj se ji zaradi krize ni mogoče izogniti
Banjac: 'Ko imajo ljudje občutek, da barka tava po morju, se visoka pričakovanja razblinijo'
Vlada/Twitter
Leto dni po volitvah in deset mesecev po prevzemu oblasti je delež tistih, ki delo vlade Roberta Goloba ocenjujejo kot uspešno, padel na raven, na kateri se je izenačil z deležem tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot neuspešno.
Odstotek vprašanih v raziskavi Vox populi, ki delo vlade ocenjujejo kot uspešno, je v marcu 2023 znašal 47,6 odstotka, odstotek tistih, ki so njeno delo ocenili kot neuspešno, pa 47,3 odstotka.
Za primerjavo, vlado Janeza Janše je po desetih mesecih vladanja (decembra 2020) kot uspešno ocenjevalo 30,9 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 64,9 odstotka. To je bil čas ostrih ukrepov proti širjenju epidemije covida-19 ter nasilnih protestov proti vladi in proti ukrepom v Ljubljani. Policija je proti množici uporabila vodni top in naboje s solzivcem.
Padec podpore ni tako problematičen za uspeh Golobovega političnega projekta. "V ravnanju levosredinskih volivcev je vnaprej vkalkulirano razočaranje. Zato bi zgodbe o razočaranju jemal s ščepcem soli. To smo videli že pri vsaki levosredinski vladi," pravi Lisjak Gabrijelčič.
Po njegovem je večja nevarnost za vladajočo koalicijo mobilizacija njenih nasprotnikov. "Takoj ko bo vlada pokazala notranjo šibkost, bomo priča novemu valu referendumov. Takrat bo pomembno, da bo ta vlada še vedno sposobna mobilizirati del svojih volivcev."
Po mnenju antropologinje Vesne Vuk Godina si Slovenci želimo avtoritete, ki skrbi za korist svojih podrejenih, ne pa za lastne koristi. "Če voditelj prekrši to pričakovanje, mora iti, najpozneje na naslednjih volitvah, če ne že prej, s pomočjo protestov," je v nedavnem pogovoru za podkast Špilferderber na RTV Slovenija povedala Vuk Godina.
Predsednik vlade Golob je v četrtek po svetu stranke Gibanja Svoboda povedal, da glavna prioriteta ostaja zdravstvo, ob prihajajoči prvi obletnici vlade pa je zatrdil, da zapletov v vladi ni. Napovedal je, da bodo do jeseni ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Reforme so sicer med seboj povezane; reforma zdravstvenega sistema je povezana z reformo plačnega sistema, ta je povezana z davčno reformo in tako naprej, pravi sogovornik, ki meni, da zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan tej nalogi ni kos.
V osnutku nacionalnega reformnega programa za leto 2023, objavljenem aprila letos, so sicer našteta številna področja, ki jih namerava vlada reformirati: trg dela, pokojninski sistem, izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, socialna politika, družinska politika, stanovanjska politika, zdravstveni sistem, dolgotrajna oskrba, plačna politika v javnem sektorju, digitalni prehod, raziskave, razvoj in inovacije, izboljšano institucionalno okolje in odprava administrativnih ovir, poslovno okolje, okoljska in podnebna politika, energetika, trajnostna mobilnost in prometna politika, fiskalna politika in prenova davčnega sistema.
Marinko Banjac, predstojnik Katedre za teoretsko analitsko politologijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede pravi, da je vlada Roberta Goloba po formiranju takoj izhajala iz dveh predvolilnih obljub: izpeljave nujnih velikih strukturnih reform in želje pokazati, da bo delala drugače kot predhodna vlada Janeza Janše. "To so bile smernice oziroma vodilo, obenem pa tudi 'meter', po katerem je javnost ocenjevala delo vlade. Seveda strukturne reforme zahtevajo ogromno dela v ozadju, dobre strokovne podlage, biti pa morajo tudi spretno in koherentno politično komunicirane. Zelo malo od tega je vlada imela ali naredila, zato so ji tudi rejtingi začeli padati," pravi Banjac.
Predsednik vlade Golob je v četrtek napovedal nov način komuniciranja z državljani. "Mogoče ste bili do zdaj hvaležni, da smo dajali obljube, zdaj nam bodo pa ljudje raje hvaležni za rezultate. To je pomemben zasuk v načinu komuniciranja, ki se ga bomo držali, dokler se ga bomo lahko," je po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) zatrdil Golob.
Golob je v odgovoru na interpelacijo vlade v državnem zboru prejšnjo sredo med do sedaj izpeljanimi ukrepi med drugim naštel znižanje cen hrane v košarici, ki jo spremlja ministrstvo za kmetijstvo, uvedbo ambulant splošne medicine za osebe, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, rešitev problema pomanjkanja pitne vode na Primorskem in začetek postopka ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.