Golob se ne obremenjuje z zamudami pri reformi zdravstva

Na redni seji Državnega zbora RS so poslanke in poslanci predsedniku vlade Robertu Golobu zastavljali poslanska vprašanja.

Poslanko Nove Slovenije (NSi) Ivo Dimic je zanimalo, kakšni so po desetih mesecih rezultati stresnih testov slovenskih zdravstvenih ustanov in zakaj zdravstvene reforme še ni na mizi, čeprav bi po vladni časovnici morala biti pripravljena.

"Interventna zakonodaja je bila sprejeta oktobra, prva poročila pričakujemo do konca marca. Ko bomo na vladi poročilo obravnavali, se bomo dogovorili glede nadaljnjih korakov," je pojasnil Golob. Glede reforme zdravstva pa je dejal, da je zakonodaja, ki se nanaša na prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in digitalizacijo zdravstva, pripravljena in v fazi usklajevanja na strateškem svetu za zdravstvo.

"Prepričan sem, da bomo usklajevanja zaključili ta teden in da bomo lahko v petek predloge poslali socialnim partnerjem v razpravo," je dejal Golob. "Če pride do eno- ali dvotedenske zamude – zaradi iskanja boljših rešitev –, pa jo bomo z veseljem sprejeli."

Ob tem je poudaril, da reforma zdravstvenega sistema ostaja osrednja reforma te vlade. Premier je optimističen, da bo tej vladi uspelo urediti razmere v zdravstvu, saj ima v ekipi Danijela Bešiča Loredana in Erika Breclja.

Vladi pa se je začelo zatikati pri reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Vladna izhodišča za pripravo reforme so se namreč spremenila, prav tako se je zamaknila časovnica.

Izhodišča, ki smo jih lahko prebrali v petek zvečer, po besedah Jakoba Počivavška, vodje pogajalske skupine dela reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, predvsem kažejo na dvoje. Prvič, da vlada ni sprejela "tistega, kar je ministrstvo za javno upravo napovedovalo", torej osnutka spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju in predloga za odpravo plačnih nesorazmerij. "Na drugi strani pa je očiten odmik od tistih izhodišč, ki so nam bila predstavljena," je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) povedal Počivavšek.

Počivavšek je izpostavil odpravo plačnih nesorazmerij in uvedbo plačne lestvice, po kateri naj nihče v javnem sektorju ne bi imel več osnovne plače nižje od minimalne. Glede na sprejeta vladna izhodišča naj bi spremembe za zaposlene v spodnji tretjini plačne lestvice začele veljati z začetkom leta 2025, za ostale pa z letom 2026.

"Zdi se, kot da se nekatere ključne predpostavke, ki so bile predlagane s strani vlade v prvotnih izhodiščih, ki so bila predstavljena sindikatom pred mesecem dni, zdaj v marsičem spreminjajo, in to na nekaterih zelo občutljivih točkah," pa je  za STA povedal Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja.

Podrobne informacije, ki bi jih morali predstavniki vlade po prvotni časovnici predstaviti sindikatom danes, naj bi sindikati izvedeli naslednji teden.

"Dogovor iz oktobra lanskega leta predvideva plačno reformo v dveh korakih," naj bi po poročanju STA danes sporočila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Prvi korak je po njenih besedah odprava nesorazmerij, drugi korak so "potem vsi ostali elementi". Glavna razlika v primerjavi s preteklim krogom pogajanj je po ministričinih besedah obrnjen vrstni red pri implementaciji korakov, pri čemer bo najprej izvedena odprava plačnih nesorazmerij.

Članek dopolnjen z izjavo ministrice za javno upravo.