Izvoljena 15. slovenska vlada

Po uspešnih predstavitvah kandidatk in kandidatov za ministrska mesta je Državni zbor na današnji seji s 53 glasovi za in 28 proti izvolil novo, 15. slovensko vlado, ki jo bo vodil Robert Golob.

Trenutni predlog nove vlade je oblikovan na podlagi stare razdelitve resorjev, saj je opozicija v parlamentarni postopek vložila spremembo Zakon o vladi, ki je novi koaliciji začasno onemogočil njegovo spremembo. Nova vlada se je vseeno oblikovala, jeseni pa se obeta njena rekonstrukcija.

"Predlagana vlada je sestavljena na eni strani iz izkušenih politikov, od lokalne do mednarodne skupnosti, do strokovnjakov z akademsko in strokovno kariero," je na začetku seje dejal Golob. "Vlada bo uravnotežena tudi po spolu. Več kot 40 odstotkov bo ženskih članic vlade. Želeli smo raznolikost in uravnoteženost, saj bomo le tako lahko dosegli visoko zastavljene cilje."

Opozicijski SDS in NSi sta bili na seji najbolj kritični do nekaterih ministrskih kandidatov, prav tako do nekaterih elementov koalicijske pogodbo. Opozorili sta nove socialistične eksperimente in poizkuse prikrite nacionalizacije premoženja, kot je recimo nepremičninski in ostali davki. Opozorili smo, da bi se lahko zaradi višjih davkov znašli v razvojnem krču. Obe stranki sta novi vladi odrekli svojo podporo.

Kateri so napovedani cilji in ukrepi nove vlade?

Na seji Državnega zbora so poročevalci predstavili mnenje odborov o predstavitvah kandidatov. Spodaj smo pripravili povzetek ključnih področij.

Ministrstvo za finance

Prioriteta kandidata za finančnega ministra Boštjana Klemenčiča bo zmanjšanje strukturnega primanjkljaja. Zadolževanje bo namreč postalo dražje, pogojev za izredne razmere, v katerih lahko vlada krši fiskalno pravilo, pa bo enkrat konec.

Kandidat je poudaril investicijsko naravnan proračun, ki naj bi zvišal dodano vrednost in slovenski BDP. Kot smiselno je sicer označil javno porabo, ki ima merljive pozitivne učinke in ne ogroža stabilnosti javnih financ.

Klemenčič želi določiti strateške prioritete glede lastniške strukture države in centralizirati upravljanje državnega premoženja. Izpostavil je tudi čimprejšnjo digitalizacijo in potrebo po razvoju kapitalskega trga, tudi kot vir financiranja gospodarstva.

Na področju davkov je napovedal enostaven, pravičen in učinkovit davčni sistem. Povečevanje davčnih virov naj bi bil rezultat bolj učinkovitega pobiranja davkov, uvedel pa bi tudi nov nadzorniški model za javne porabnike za zagotavljanje smotrnosti javne porabe.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Kandidat za gospodarskega ministra Matjaž Han je izpostavil tri ključna področja: boljši dostop podjetij do virov financiranja, bolj urejeno in učinkovito poslovno okolje ter poenostavitev administrativnih ovir. Kot glavno nalogo svojega resorja pa vidi dvig dodane vrednosti, internacionalizacijo in zeleni prehod.

Kot izzive je navedel še bitko za talente, deglobalizacijo kot priložnost za Slovenijo, razvoj družbeno odgovornega gospodarstva ter ekonomske demokracije in uvajanje krajšega polnega delovnega časa.

Kot prihodnje ukrepe je napovedal tudi reševalni paket za gospodarstvo v primeru kriznih razmer, kar bi izboljšalo pripravljenost države na zunanje šoke, kot sta bila pandemija covid-19 in vojna v Ukrajini. Nova vlada bo po potrebi tudi regulirala cene naftnih derivatov.

Med prioritetami sta tudi razvoj turizma in športa kot promotorja slovenske države in gospodarstva v svetu. Pri tem je napovedal podvojitev proračunskih sredstev za šport.

Ekipa Roberta Goloba romala po podporo Državnega zbora. Foto: Slovenska tiskovna agencija Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Kandidat za ministra Luka Mesec je napovedal spopad z revščino, prekarnostjo in zbirokratiziranostjo socialne države. Dejal je, da se je potrebno pripraviti na jesensko draginjo. Mesec je napovedal dvig minimalne pokojnine za polno delovno dobo, dvig minimalne plače, uvedbo univerzalnih temeljnih dobrin za otroke in mladostnike ter krajšanje polnega delovnega časa.

Zavezal se je tudi ponovni vzpostavitvi socialnega dialoga v sklopu Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Ministrstvo za infrastrukturo

Kandidat za infrastrukturnega ministra Bojan Kumer naj bi največ pozornosti namenil prometu, prometni infrastrukturi in energetiki. Zavzemal naj bi se za zelene in trajnostne cilje, pretočnost in trajnostno mobilnost.

Ogromen potencial vidi v železniški infrastrukturi, kjer je cilj povečati povezljivost s sosednjimi državami in znotraj države. Želi si razvoja železniškega tovornega prometa kot boja proti podnebnim spremembam. Napovedal je tudi nadaljevanje projektov drugega tira Divača-Koper in tretje razvojne osi.

Njegov resor bo spodbujal investicije v obnovljive vire energije, kot sta sonce in veter. Želi postaviti zdrave temelje za pravičen prehod iz fosilnih goriv na obnovljive energije. Pri tem bodo pripravili in vložili tudi zakon o postopnem zapiranju premogovnika Velenje.

Ministrstvo za okolje in prostor

Kandidat za ministra Uroš Brežan je kot svoje prioritete izpostavil varstvo okolja, ohranjanje narave, zaščito voda, soočanje s podnebnimi spremembami in ureditev prostorskega načrtovanja.

Pod njegovim vodstvom se obetajo sanacije onesnaženega okolja in višji okoljski standardi za preprečevanje novih degradacij. Izpostavil je tudi pospešitev razvoja krožnega gospodarstva in prehoda v nizko-ogljično gospodarstvo.

Brežan je napovedal tudi prenovo stanovanjskega fonda in okrepitev delovanja stanovanjskega sklada. Do leta 2030 je v načrtu gradnja 20.000 najemnih stanovanj.

Ministrstvo za zunanje zadeve

Kandidatka za zunanjo ministrico Tanja Fajon je napovedala podporo koncu vojne v Ukrajini, krepitvi in širitvi Evropske unije in mirovni politiki, utemeljeni na spoštovanju mednarodnih in evropskih vrednot ter pravnih norm. Napovedala je implementacijo arbitražne razsodbe v mejnem sporu s Hrvaško, prav tako bo podprla vstop Hrvaške v Schengensko območje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar