Na nedeljskih volitvah v Italiji je Giorgia Meloni zmagala s prepričljivo večino in tako postala prva predsednica vlade. Italija ima tako prvič po koncu druge svetovne vojne na čelu države skrajno desno vlado. Udeležba je bila po prvih podatkih izjemno nizka – pri 64 odstotkih kar devet odstotnih točk nižja kot na zadnjih volitvah leta 2018.
Njeno zavezništvo, ki ga je sklenila s strankama Liga Mattea Salvinija in Forza Italia Silvia Berlusconija, je po projekcijah italijanske javne televizije RAI prejelo približno 43 odstotkov glasov. S tem bi blok Bratje Italije dobil najmanj 114 sedežev v parlamentu, kjer so za večino potrebni 104 glasovi.
Meloni je v času Maria Draghija, ki je po koronavirusni epidemiji stabiliziral državo, vodila opozicijo. Sicer se je že s 15 leti pridružila Italijanskemu socialnemu gibanju, ki so ga po drugi svetovni vojni ustanovili privrženci Benita Mussolinija in je odkrito podpiralo fašizem. V naslednjih 30 letih je Meloni stalno delovala v politiki, pri 21 letih je prvič slavila na lokalnih volitvah. Leta 2008 je z 31 leti postala najmlajša ministrica v vladi Silvia Berlusconija.
Preberi še
Von der Leyen svari Italijane pred zmago desnice
Italijanski politiki so von der Leyen pozvali, naj se ne vmešava v notranjo politiko.
23.09.2022
Italija voli: Kdo bo vladal na Apeninskem polotoku?
Pred nedeljskimi volitvami ankete napovedujejo zmago stranki Bratje Italije Giorgie Meloni.
24.09.2022
Italija voli: 'Čim prej prodajte vse italijanske obveznice'
Razkorak med donosnostjo desetletne nemške in italijanske obveznice več kot 200 bazičnih točk.
23.09.2022
Italija voli: Mračna ekonomska slika prinaša težave tudi Evropi
Desnosredinska koalicija pod vodstvom Giorgie Meloni bo najverjetnejša zmagovalka nedeljskih volitev v Italiji.
22.09.2022
Po treh desetletjih v politiki se Meloni še vedno predstavlja kot svež obraz. Stranko Bratje Italije si želi predstaviti kot zmerno desno stranko po vzoru ameriških konservativcev. Zdaj bo na položaj prišla, ko država ni ravno v najboljšem stanju.
Soočiti se bo morala s številnimi krizami: od pomanjkanja energije, ki ga je sprožila ruska invazija na Ukrajino, do visoke inflacije in vse slabših gospodarskih obetov. Ko bodo znani končni rezultati, je glede na ustavni postopek naslednji na potezi predsednik Sergio Mattarella, ki se bo najprej posvetoval z vodji strank, potem pa skoraj zagotovo Meloni podelil mandat za sestavo vlade. Ta proces bi sicer lahko trajal še tedne. Novi parlament, ki je bil zmanjšan na 200 senatorjev in 400 poslancev spodnjega doma, se bo prvič sestal 13. oktobra.
Vlagatelji Italijo ocenjujejo kot še bolj tvegano
Zmaga Meloni ni dober znak za finančne trge, kjer je zahtevana donosnost na italijanske desetletne obveznice presegla 4,33 odstotka. Decembra je bila zahtevana donosnost še pri enem odstotku, kar pomeni nov udarec za italijanske finance. Ob verjetnem nadaljnjem zviševanju obrestnih mer s strani Evropske centralne banke bi se zadolževanje Italije lahko še podražilo.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v petek pred volitvami Italijo posvarila pred posledicami, če bi se ta oddaljila od demokratičnih načel, poročajo tuji mediji. "Evropa ima orodja, da posreduje, če gredo stvari v težko smer. Govorim o Poljski in Madžarski," je odgovorila na vprašanje, ali jo skrbijo volitve v Italiji glede na povezanost nekaterih kandidatov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.