Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih devetih mesecih leta znašal 462 milijonov evrov, kar je 300 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani.
Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal 1,4 milijarde evrov, kar je 814 milijonov evrov manj kot po veljavnem proračunu, sprejetem oktobra lani, ugotavlja Fiskalni svet v danes objavljeni mesečni oceni. "Tako obsežno znižanje potrjuje mnenje Fiskalnega sveta, da je bila projekcija primanjkljaja ob lanskem sprejemanju proračuna znova pretirana," so zapisali.
Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je znašal 70 milijonov evrov, kar je za okoli 60 milijonov evrov več kot lani. Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 393 milijonov evrov in bili za skoraj tretjino manjši kot v enakem obdobju lani, ugotavlja Fiskalni svet.
Preberi še
Po osmih mesecih država s 431 milijoni primanjkljaja
Predlagane davčne spremembe naj bi prinesle osem milijonov evrov pozitivnega učinka na javne finance.
04.09.2024
Davorin Kračun, Fiskalni svet: 'Vlada bo brez reform plačala ceno na volitvah'
Praksa načrtovanja prekomerne porabe se nadaljuje, v intervjuju opozarja Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta RS.
29.07.2024
Fiskalni svet: Največja težava je slabo fiskalno načrtovanje
Fiskalni svet je objavil redno letno poročilo o svojem delovanju.
23.05.2024
Fiskalni svet: Ekspanzivna fiskala vodi v dolgoročno nevzdržnost dolga
Svet opozarja na pomanjkanje srednjeročne fiskalne strategije in nevzdržnost dolga na dolgi rok.
18.04.2024
Fiskalni svet o javnih financah: Glavno tveganje predstavlja rast plač v javnem sektorju
Kratkoročno tveganje za vzdržnost javnih financ predstavljajo zahteve po dvigu plač v javnem sektorju, poudarjajo v Fiskalni svetu.
05.02.2024
Rast odhodkov zaradi pokojnin in sklada za obnovo
Rast "očiščenih" odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 8,3 odstotka in se je nekoliko okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (7,5 odstotka). Letošnja rast je v največji meri posledica transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti zaradi ustanovitve Sklada za obnovo, povzema Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.
"Tako obsežno znižanje potrjuje mnenje Fiskalnega sveta, da je bila projekcija primanjkljaja ob lanskem sprejemanju proračuna znova pretirana."
Proračunske postavke za leti 2025 in 2026 je pred kratkim predstavil minister za finance Klemen Boštjančič. Za leto 2025 je v državnem proračunu predvidenih 15,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,6 odstotka več, kot je predvideno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je povedal minister Klemenčič. Leto pozneje naj bi se primanjkljaj znižal na 1,2 milijarde evrov, kar predstavlja 1,6 odstotka BDP.
Fiskalni svet nadzira javne finance
Fiskalni svet je neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike. Njegova osnovna naloga je spremljanje spoštovanja fiskalnega pravila, srednjeročno uravnoteženih prihodkov in odhodkov brez zadolževanja ter izvajanja predpisov EU, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah.