Švicarski frank narekuje drag ton za oboževalce Evrovizije v Baslu
Zaradi nenadne krepitve švicarskega franka obisk mesteca na severozahodu države postaja preizkus vzdržljivosti – ne za ušesa, temveč za denarnice.
pred 1 dnem
24. januarja 2023, 07:06
Cene baterij so se po desetletju pocenitev v letu 2022 prvič podražile
Baterija povprečno pomeni tretjino stroška proizvodnje električnega avtomobila
Podražitev pomeni tudi višje cene baterijskih hranilnikov energije
Bloomberg Mercury
Ena največjih ovir, ki preprečujejo množično prodajo električnih avtomobilov, je njihova visoka cena. Države zato nakupe spodbujajo s subvencijami. Kljub temu so električni avtomobili za mnoge še vedno nedostopni. Ponudba cenovno ugodnejših električnih avtomobilov je še vedno zelo omejena. Podobno je na trgu rabljenih avtomobilov. Prodor električnih avtomobilov pa bi se lahko upočasnil. Cene baterij so zadnjih deset let vztrajno upadale in tehnologijo približevale konvencionalnim avtomobilom.
V letu 2022 pa so se prvič podražile, kaže analiza podjetja BloombergNEF (BNEF), ki raziskuje trge surovin in novih tehnologij. Dogajanje po svetu, inflacija, težave v dobavnih verigah in višje cene kobalta, niklja in litija so vsaj začasno prekinili upadanje cen litij-ionskih baterij. Od leta 2010, ko BNEF spremlja podatek, se je cena znižala s 1.200 dolarjev za kilovatno uro na 140 dolarjev leta 2021. Lani je sledil sedemodstotni dvig na 151 dolarjev za kilovatno uro. Na prvi pogled se zdi podražitev majhna, vendar bi bil učinek lahko precej večji, opozarjajo na BNEF.
Višje cene se bodo odrazile v višjih cenah električnih avtomobilov, kar pomeni, da bodo kasneje cenovno konkurenčni bencinskim avtomobilom. Višje cene bi lahko upočasnile prodor električnih avtomobilov, ocenjuje Kwasi Ampofo, vodja raziskav kovin in rudarstva pri BNEF. ''Naš model sprejemanja električnih vozil je v veliki meri odvisen od tega, da postajajo cenejša od avtomobilov s pogonom na notranje izgorevanje.'' V BNEF zato pričakujejo, da cenovna pariteta ne bo dosežena leta 2024, temveč leta 2026.
Cene bi morale upasti še za okoli tretjino, da bi se pogoni cenovno izenačili. ''Čarobna številka je sto dolarjev za kilovatno uro,'' pravi Ampofo. Pri tej ceni naj bi se zgodil odločilen preboj. Prodaja električnih vozil po svetu raste in bi se lahko do leta 2025 potrojila. Dodajajo pa, da je prodor električnih avtomobilov omejen na Kitajsko, Evropo in Združene države Amerike (ZDA).
V letu 2022 so podražitve izničile učinek večje uporabe cenejših kemikalij, kot je litijev-železov fosfat (LFP). Čeprav so se cene ključnih surovin, kot so litij, nikelj in kobalt, konec leta umirile, v BNEF pričakujejo, da se bodo baterije tudi letos malenkost podražile – na 152 dolarjev za kilovatno uro. Cene naj bi ponovno upadle prihodnje leto. Takrat naj bi se zaradi odprtja novih rafinerij znižale cene litija. Ceno sto dolarjev za kilovatno uro pričakujejo leta 2026. Trenutne višje cene bodo negativno vplivale na proizvajalce cenejših električnih avtomobilov, še posebej na trgih, kjer ni državnih subvencij. Višje cene baterij bi lahko škodovale tudi projektom baterijskih hranilnikov.
''Kaj se bo v resnici dogajalo s ceno baterij in to, ali bodo proizvajalci prenesli spremembe cen na kupca, je zelo odvisno tudi od povpraševanja oziroma prodaje EV, na kar imajo vpliv tudi splošne gospodarske razmere in precej drugih faktorjev,'' je povedal povedal Dušan Lukič - vodja projekta Nova mobilnost pri Porsche Slovenija. ''Poleg tega imajo proizvajalci v veliko primerih sklenjene dolgoročne pogodbe, kar pomeni, da spremembe cen baterij zanje niso neposredno in takoj odvisne od cen materialov oziroma komponent. Poleg tega povpraševanje po EV še vedno presega ponudbo, zato manjše cenovne korekcije nimajo ekstremnega vpliva na prodajo.''
Tu je še trg rabljenih vozil. Na slovenskem trgu je njihova izbira majhna, vendar se bo z naraščajočo prodajo novih večala. ''Trg rabljenih EV je še v povojih, saj ta v bolj množični obliki še niso na trgu toliko časa, da bi se lahko razvil močan trg rabljenih EV. Tudi kupci, ki so nove EV kupili že pred nekaj leti, jih ne prodajajo množično, saj so z njimi zelo zadovoljni. Se bo pa trg rabljenih EV razmahnil, ko bodo nanj prišla vozila iz flot podjetij oziroma liznig hiš, in to generacija vozil, ki so jih ta začela nabavljati v zadnjem letu ali dveh,'' ocenjuje Lukič.
Nemška uprava za motorni promet ugotavlja, da so rabljeni električni avtomobili še vedno zelo redki. Leta 2022 je bilo v Nemčiji 1,2 odstotka vseh (novih in rabljenih) registriranih avtomobilov električnih.
Evropski proizvajalci se osredotočajo na dražje modele. Zaradi težav z dobavo je ta mogoče prodati z višjimi maržami. Kitajska podjetja so ubrala pristop cenejših avtomobilov, ki ciljajo širši krog kupcev. Kakšna grožnja so kitajski avtomobili bo zelo odvisno od tega, kakšna bodo ta vozila in kolikšne količine bodo sploh uspeli dobaviti, pa od valutnih razmerij, dogajanja na njihovem domačem trgu, spodbud vlade in ogromno drugih faktorjev, meni Lukič. ''V preteklosti se je že izkazalo (ne le pri avtomobilih), da so se znali kitajski produkti prodajati v EU (ali na primer ZDA) tudi ali predvsem zato, da so s tem na domačem trgu dobili boljši sloves oziroma prestiž, na samo dogajanje na ciljnem trgu pa ti produkti niso pomembno vplivali.''
Najbolj prodajan električni avto na Kitajskem je Wuling Hongguang Mini EV. Naprodaj je v že v Latviji, kjer je cena postavljena pri deset tisoč evrih. Tudi cene baterij so na Kitajskem najnižje. Po izračunu BNEF kilovatna ura baterija na Kitajskem stane 127 dolarjev, medtem ko je na ameriškem in evropskem trgu višja za 24 oziroma 33 odstotkov. Višje cene odražajo relativno nezrelost teh trgov in višje proizvodne stroške, pišejo v BNEF.
BloombergAdria.com
Kot je pisal Forbes, se bo napad kitajskih proizvajalcev na evropski trg v letu 2023 povečal. V Luki Koper v uvozni smeri opažajo znatno povečanje števila električnih vozil iz Kitajske. Po raziskavi Fitch Solutions kitajski proizvajalci ciljajo na podjetja, kot sta Volkswagen in Stellantis. Kitajska vozila so si lani priborila pet odstotkov trga električnih avtomobilov v Evropi. Ta delež bi se lahko do leta 2025 zvišal na 15 odstotkov.